So nas letošnji ameriški borzni prvaki preslepili?

Delniški trgi so letos nadpovprečno donosni, predvsem ameriški trg lastniških vrednostnih papirjev; če smo bolj natančni, predvsem tehnološke delnice. S produktom umetne inteligence podjetja OpenAI – ChatGPT se je odprla Pandorina skrinjica in vlagatelji so postali bistveno bolj pozorni na napredek na področju umetne inteligence in so povpraševali po delnicah podjetij, ki so temu mega trendu najbolj izpostavljena. Nvidia je s svojo izjemno pomembno vlogo pri umetni inteligenci postala letošnji borzni prvak.

Pričakovanja glede poslovanja tehnoloških velikanov so se dvigovala in s pričakovanji so se dvigovala tudi vrednotenja podjetij ter celotni delniški indeks. Poudariti moramo, da imajo tako velika podjetja po tržni kapitalizaciji tudi bistveno večji vpliv na donosnost celotnega indeksa, če je ta utežen glede na tržno kapitalizacijo.

Pri natančnejšem pregledu donosnosti ameriških delnic vidimo, da če izvzamemo največjih sedem podjetij po tržni kapitalizaciji (Apple, Microsoft, Amazon, Nvidia, Alphabet, Tesla in Meta) oziroma pogledamo indeks, kjer imajo vsa podjetja enako utež (S&P 500 equal weight), opazimo, da se delniški indeks skoraj ni premaknil in je celo malenkost upadel. Primerjavo med obema indeksoma lahko pogledamo v spodnjem grafu, kjer je na desni osi prikazana razlika v donosnosti v odstotnih točkah.

Ali imajo mega tehnološka podjetja še prostor za rast? Boljše vprašanje je, kako dolgo še lahko največja podjetja premagujejo splošne delniške indekse. V nedogled vsekakor to ni možno, saj bi drugače v prihodnosti obstajala samo še ta podjetja, ki bi zajela celotni lastniški kapitalski trg. Pričakovanja o poslovanju v prihodnosti pa tudi že dolgo niso bila tako visoka in z njimi povišana vrednotenja. Podobni vzorci so se v preteklosti že pojavljali. V zadnjem času pa se poleg pričakovanj o poslovanju povečuje tudi regulatorno tveganje. Velika tehnološka podjetja so že dalj časa na radarju zvezne trgovinske komisije (ang. FTC - Federal Trade Commission) pod vodstvom Line Khan. Znani so primeri kazni Amazonu, Microsoftu, Meti in drugim, predvsem zaradi spornih praks obdelave podatkov. Kaznovanje in preganjanje največjih »zlobnih« tehnoloških podjetij je postalo popularno in malo verjetno je, da bi se situacija v bližnji prihodnosti obrnila.

Ali lahko podjetja s kazalniki, kot so P/E nad 80 ali celo nad 100 dosegajo dolgoročne presežne donose, pa je vprašanje za daljšo razpravo. V preteklosti so (pre)visoko vrednotena tehnološka podjetja že izkusila grenko usodo. Poudariti pa velja, da so tehnološka podjetja bistveno bolj uspešna, profitabilna in imajo konkurenčne prednosti, ki jih težko najdemo v drugih industrijah.