Blaženje posledic drage nafte ni enostavna naloga

Cena nafte znamke Brent je letos zrasla za 18 odstotkov, merjeno v ameriških dolarjih, in, kar je bolj pomembno za evropske kupce, kar za 36 odstotkov, merjeno v evrih. Razlika v stopnjah rasti je seveda posledica depreciacije evropske valute, ki je letos izgubila več kot 12 odstotkov svoje vrednosti glede na ameriški dolar.

Obstajajo še kakšni drugi razlogi za visoke cene nafte? To vprašanje je vsekakor pomembno. Prehod na zeleno gospodarstvo se ne bo hitro zaključil, tako da bo situacija na trgu nafte in naftnih derivatov pomembna za svetovno gospodarstvo še kar nekaj časa.

Med ključnimi razlogi za visoke cene nafte lahko navedemo vsaj (1) sankcije proti Rusiji, ki med drugim omejujejo izvoz ruskih energentov; (2) okrevanje povpraševanja po naftnih derivatih po padcu zaradi epidemije covida-19; (3) nižje zmogljivosti rafinerij v primerjavi s stanjem pred izbruhom covida-19; (4) odločitev organizacije držav izvoznic nafte Opec+, ki je ta mesec zmanjšal proizvodnjo za dva milijona sodov na dan; (5) pomanjkanje investicij v projekte na področju pridobivanja in predelovanja nafte kot posledica napačnih ocen glede vpliva covida-19 in hitrosti prehoda na zelene vire energije.

Zima ne bo prinesla sprememb na bolje
Skratka, smo v situaciji, ko se približuje zima (velja za države na severni polobli), ponoven padec povpraševanja zaradi večjega izbruha covida-19 na srečo ni na obzorju, umik sankcij proti Rusiji se verjetno ne bo zgodil prav kmalu, države Opeca+ ne razmišljajo prav veliko o potrebah evropskih držav, večje investicije v naftne projekte pa so lahko problematične z vidika dolgoročne rentabilnosti. Kaj bi se moralo zgoditi, da se cene nafte vrnejo na nižje ravni?

Eden od možnih scenarijev je padec povpraševanja po nafti zaradi upočasnitve globalne gospodarske rasti. Možnosti recesije v različnih regijah oziroma državah na žalost ne moremo popolnoma izključiti. Drug način reševanja je iskanje alternativnih virov nafte in naftnih derivatov. Z izrazom »alternativni viri« so mišljene države, kot so Venezuela, Iran ter morda kakšne druge članice Opeca+.

Padec povpraševanja in državne intervencije
Večji izvoz nafte v Evropo iz držav Opeca+, če bo do njega prišlo, bo zagotovo rezultat težkih pogajanj med politiki in diplomati. V primeru Irana je oblikovanje dogovora malo verjetno. Iran dobavlja Rusiji brezpilotna bojna letala, izvaja agresivno politiko proti Savdski Arabiji in se srečuje z resno notranjo družbeno-politično nestabilnostjo.

Še en način za zmanjševanje cen nafte je umik državnih trošarin in/ali vpeljava subvencij. Vprašanje seveda ostaja, kakšno ceno bodo morale plačati države, ki se odločijo za takšen korak. Ena od posledic boja z inflacijo je namreč rast obrestnih mer, kar pomeni, da je tudi cena zadolževanja zdaj višja, kot je bila v preteklih letih.

Zelo verjetno je, da bo na koncu ublažitev negativnih posledic višjih cen nafte videti kot kombinacija vseh prej omenjenih scenarijev. V preteklosti smo postali zelo odvisni od nafte, in ni presenetljivo, da je proces odvajanja tako boleč in dolgotrajen. To pot bomo morali prehoditi do konca. Alternativa sta nadaljnja odvisnost od nedemokratičnih držav, ki so velike izvoznice nafte, ter nadaljevanje podnebnih sprememb, ki postajajo vse bolj nevzdržne.