Datum objave
30. 9. 2023
Donosi do dospetja obveznic rekordno visoki
Kategorija
Kategorija
Za obveznice je bil september letošnji drugi najslabši mesec.
Evropske državne obveznice so izgubile skoraj tri odstotke, evropske podjetniške obveznice le polovico manj. Ameriška desetletna državna obveznica je v septembru izgubila kar 3,7 odstotka.
Medtem ko se v drugem največjem svetovnem gospodarstvu Kitajski spogledujejo z deflacijo, ostaja inflacija na razvitih trgih še vedno osrednja tema. Dobra novica je, da se ta že več mesecev povsod znižuje. Predvsem je tukaj pomembno, da se znižuje osrednja inflacija, ki ne vključuje cen energentov in hrane, saj prav to najbolj spremljajo centralne banke in nanjo imajo tudi največ vpliva. V ZDA je osrednja inflacija, ki kaže trend padanja že eno leto, v avgustu spet izkazala večji padec rasti, in sicer na 4,3 odstotka. V območju z evrom je osrednja inflacija znašala 5,3 odstotka.
A zgolj s temi trendi centralne banke niso zadovoljne. Bojijo se namreč, da bi se ponovila zgodba iz 80. let prejšnjega stoletja, ko so te prehitro spustile ključne obrestne mere in se je inflacija spet povišala. Bojijo se, da bi podjetja, potrošniki in investitorji spet povišali inflacijska pričakovanja. Ta bojazen realna, saj je treba upoštevati dobro gospodarsko situacijo, še posebej v ZDA, brezposelnost ostaja zgodovinsko nizka, rast plač še vedno visoka. Navsezadnje so cene energentov zaradi zmanjšanja črpanja nafte v državah Opeca in Rusiji narasle. Tako ni nič čudnega, da so centralni bančniki tako pri ameriškem Fedu kot pri evropski ECB previdni in poudarjajo, da bodo obrestne mere ostale še nekaj časa visoko. Sicer je velika verjetnost, da sta ECB in Fed tokrat res zadnjič dvignila obrestne mere, saj so absolutno gledano ključne obrestne mere že visoke, investitorji pa so pričakovali, da se bodo prej začele nižati.
Kdaj bodo centralne banke nižale obrestne mere
Analitiki so tako popravili pričakovanja in zdaj pričakujejo, da bodo centralne banke obrestne mere začele zniževati šele konec prihodnjega leta. To je povzročilo rast donosnosti obveznic oz. padec njihove cene. Donosnost ameriške desetletne državne obveznice je prebila 4,6 odstotka, donosnost desetletne nemške državne obveznice pa se približuje trem odstotkom. Na drugi strani so padle tudi svetovne delnice, saj višje obrestne mere vplivajo na njihovo nižje vrednotenje. Predvsem v ZDA je tudi zanimivo, da se donosnost desetletnih državnih obveznic približuje dobičkovni donosnosti podjetij iz indeksa S&P 500, ki se giblje okrog petih odstotkov. Tega nismo videli že več kot 20 let in nam pove, da postajajo obveznice vse bolj privlačen naložbeni razred.