Evropa potrebuje hitro zdravilo za inflacijo

Zaradi visoke inflacije, ki je v evro območju v juniju znašala 8,6 odstotka, je prejšnji četrtek ECB prvič po letu 2011 dvignila ključno obrestno mero kar za 50 bazičnih točk, tako da zdaj znaša nič odstotkov. ECB je tako zadnja centralna banka razvitih držav, razen japonske, ki se je odločila za dvig. Mnogi analitiki menijo, da je to naredila prepozno, tako da bi zdaj lahko imela težjo nalogo pri tem, kako spraviti pod nadzor inflacijo.

A Evropska centralna banka je bila previdna z razlogom. Še kako živ ostaja spomin, ko je ECB v času predsedovanja Francoza Jeana-Clauda Tricheta začela prezgodaj dvigovati obrestno mero po veliki recesiji in s tem povzročila evropsko dolžniško krizo. Rešitev je prišla šele z Mariem Draghijem, ki se je zavezal, da bo naredil vse potrebno, da se reši evro.

Široko razširjena inflacija
A takrat je bilo to lažje, saj inflacije praktično ni bilo. Zdaj se je ta povzpela na 40-letni vrh in vse bolj postaja jasno, da inflacija v Evropi ni samo zaradi vojne, ki je povzročila rast cen surovin, oziroma da je uvožena iz ZDA, pač pa je široko razširjena.

ECB je pri zviševanju obrestnih mer do zdaj oklevala zaradi skrbi, da bi dvig, še posebno prevelik, povzročil recesijo v okolju, kjer je ta vse bolj mogoča zaradi verjetnega pomanjkanja zemeljskega plina v zimskem obdobju.

A gradualizem v trenutnem okolju, kjer se predvideva, da se bo inflacija še dvigovala in v polovici držav evro območja že presega 10 odstotkov, v Litvi in Latviji celo 20 odstotkov, ni najbolj primeren. Primernejši je hitrejši pristop, da se inflacija čim prej spravi pod nadzor in povzroči najmanjšo škodo gospodarstvu. Ne nazadnje predstavlja trenutna ključna obrestna mera še vedno ohlapno monetarno politiko, ki podpira gospodarstvo, in tako bo vse do ravni 1,5 odstotka, ki v evro območju pomeni nevtralno raven. Po pričakovanjih investitorjev naj bi ta nivo dosegli v sredini naslednjega leta.

Periferne države v nevarnosti
Pri tem je še posebno treba paziti na periferne države, predvsem Italijo in Grčijo. Padec vlade Maria Draghija, ki je v tujini imel velik ugled in bil garant reform, pomeni dodatno nestabilnost. Ključno pri tem je, da je ECB v četrtek objavila obljubljeni instrument odkupovanja obveznic perifernih držav, imenovan TPI, kjer naj ne bi bila omejena z višino odkupov. Obrestni razponi obveznic perifernih držav bi se morali po tej objavi stabilizirati. To je nadaljnji korak k poglabljanju Unije, saj skupna monetarna unija 19 držav zahteva tudi določeno mero fiskalne unije in še bolj pomembno skupno jamstvo za obveznice.

Evropske obveznice so po četrtkovi objavi izkazale rast zahtevanih donosov, donosnost nemških 10-letnih obveznic je skočila na 1,4 odstotka, donosnost slovenskih z enako ročnostjo pa na 2,4 odstotka. ECB je pokazala, da bo še naprej skrbela za svoj glavni cilj, to je brzdanje inflacije, in da bo hkrati še naprej garant evroobmočja. V takem okolju evropske obveznice postajajo čedalje bolj zanimive, sploh na dolgi rok, pa čeprav lahko v naslednjih mesecih pričakujemo povišanje inflacije.