Datum objave
12. 1. 2022
Inflacija in naložbeni razredi
Kategorija
Kategorija
Veliko govorimo o inflaciji, ki je v zadnjem letu močno zaznamovala tako družbenopolitično dogajanje kot razmere na kapitalskem trgu. To ni seveda nobeno presenečenje: inflacija, ki je posledica novega koronovirusa in posledične agresivne monetarne politike centralnih bank, je rekordna in je leta 2021 znašala 6,8 odstotka v ZDA, 5 odstotkov v območju evra in 5,1 odstotka v Veliki Britaniji. Za obvladovanje inflacije so pristojne prav centralne banke, ki jo lahko obvladujejo s povišanjem obrestnih mer. Spremembe na tem področju se že dogajajo.
Decembra je britanska centralna banka (Bank of England oziroma BoE) kot prva od večjih tovrstnih institucij dvignila obrestne mere (dvig je bil skromen, z 0,1 odstotka na 0,25 odstotka). Podobno je tudi ameriška centralna banka (Federal Reserve oziroma Fed) javnost seznanila, da namerava letos večkrat dvigniti obrestno mero (trenutno ta znaša 0,08 odstotka). Še več, prejšnji teden so sporočili, da predvidevajo še hitrejše zvišanje obrestnih mer. Evropska centralna banka (ECB) je edina med večjimi tovrstnimi institucijami, ki se še ni popolnoma izjasnila o svoji nameri.
Novembra je predsednica ECB Christine Lagarde povedala, da je malo verjetno, da bo banka zvišala obrestne mere v tekočem letu. Kaj pa vse to pomeni za različne investicijske razrede? Razmerje med obrestnimi merami in nepremičninami je jasno. Ker se višje obrestne mere odražajo v višjem mesečnem obroku posojila, je posledično težje pridobiti oziroma odplačevati kredit, kar bi verjetno pomenilo manj povpraševanja po tovrstnih naložbah.
Podobno je pri obveznicah: ker so izplačila fiksna, naložba postane manj atraktivna, ko se obrestne mere zvišajo, saj investitor lahko pričakuje, da bodo novoizdane obveznice prinašale višji donos od starejših.
Kaj pa delnice? Ker dvig obrestnih mer pomeni, da se tako podjetja kot tudi investitorji težje zadolžujejo, lahko (v povprečju) pričakujemo, da bo zvišanje obrestnih mer negativno vplivalo na vrednost delnic. Zanimivo pa je tudi razmerje med različnimi delnicami. Večino podjetij lahko razdelimo na tako imenovana »growth« podjetja (relativno mlada podjetja, ki še niso zelo profitabilna in ki redko izplačujejo dividende) ter »value« podjetja (znane družbe, ki v povprečnem letu izplačujejo visoke dividende). Zelo grobo lahko določimo vrednost posamezne delnice kot seštevek denarnih tokov podjetja, diskontiranih s faktorjem, ki vključuje obrestno mero (imamo torej ulomek, kjer je v števcu denarni tok, v imenovalcu pa obrestna mera). Ob predpostavki, da so ti tokovi nespremenjeni, velja, da je vrednost delnice nižja ob zvišanju obrestne mere.
Vprašanje višjih obrestnih mer je torej še posebej problematično za »growth delnice«, saj za ohranjanje visokih vrednosti te potrebujejo še bolj optimistično rast ocene denarnih tokov. Na splošno gledano je torej višja inflacija slaba novica za vse naložbene razrede, med delnicami pa inflacija po vsej verjetnosti škodi bolj »growth« (na primer hitro rastočim tehnološkim podjetjem) kot »value« delnicam (na primer uveljavljenim družbam v zrelih panogah, kot so večje banke, večja farmacevtska podjetja in podobno).
Objavljeno v: Dnevnik, rubrika: Borzni komentar, datum: 11. 1. 2022
