Ko so priložnosti predobre, da bi bile resnične

Investicijske prevare niso nekaj posebno novega. Obstajale so že v časih, ko še ni bilo svetovnega spleta. Veliko ljudi se je že pred desetletji opeklo z vlaganjem prihrankov v sheme, ki so obljubljale visoke donose in zagotavljale, da gre za naložbo brez tveganja. Internet in novi komunikacijski kanali so spremenili to, da je oglaševanje in privabljanje potencialnih žrtev zdaj enostavnejše kot kdajkoli. 

Tudi če ste prepričani, da imate dovolj znanja, da ne morete postati žrtev prebrisanih prevarantov, previdnost nikoli ni odveč. Tako imenovani napadi z ribarjenjem (phishing), kjer storilci posnemajo videz znanih legitimnih ponudnikov, so v zadnjem času vse pogostejši.

Znaki, ob katerih se mora vklopiti rdeča luč

Najočitnejši znak, da gre po vsej verjetnosti za investicijsko prevaro, je obljuba nerealno visokih donosov. 

Pri investiranju v vrednostne papirje, kot so delnice, donosov ni mogoče (in tudi ni dovoljeno) napovedovati, saj so ti odvisni od gibanja njihove vrednosti na trgu. Zgodovinske podatke oziroma donose v preteklosti lahko obravnavamo le kot enega od indikatorjev, nikakor pa ne morejo služiti kot zagotovilo, da bo donosnost enaka tudi v prihodnosti.

Drugi pogost znak, da se za ponudbo skriva investicijska prevara, so obljube, da z naložbo ne prevzamete nobenega tveganja, saj slednje preprosto ni mogoče. Investiranje je vselej povezano z določeno stopnjo tveganja. Z izbiro naložb z nižjo stopnjo tveganja, razpršitvijo portfelja in ustrezno strategijo investiranja lahko s tveganjem upravljamo tako, da je to čim nižje, nikoli pa ni mogoče trditi, da je naložba popolnoma brez tveganja.

Za investicijske prevare so značilni tudi: netransparentnost komuniciranja, prikrivanje podatkov, zmanjševanje pomena neugodnih informacij, kontaktiranje prek neobičajnih kanalov ali kontaktiranje brez vašega predhodnega soglasja, nagovarjanje k sprejemanju naglih odločitev in podobno.

Piramidne (Ponzijeve) sheme

Piramidna ali Ponzijeva shema je vrsta investicijske prevare, ki investitorje privablja z obljubami visokih donosov. Vlagateljem, ki vstopijo na začetku, so obljubljeni donosi dejansko lahko izplačani (iz vplačil novih investitorjev), kar ustvarja videz uspešnosti in izpolnjevanja obljub. Težava nastane, ko se dotok novih investitorjev ustavi ali ko večje število obstoječih investitorjev zahteva izplačilo – takrat se piramidna shema neizogibno sesuje. 

Kriptoprevare

Zaradi šibke regulacije je področje kriptovalut eno tistih, na katerih so prevaranti zelo dejavni. Na spletu se dnevno prikazujejo oglasi, ki obljubljajo visoke zaslužke z investiranjem v kriptovalute, zelo dejavni pa so prevaranti tudi pri neposrednem nagovarjanju potencialnih žrtev prek telefona in elektronske pošte, kjer se predstavljajo kot (lažne) kriptomenjalnice ali posredniki pri investiranju v kriptovalute.

Njihov modus operandi običajno temelji na obljubah visokih donosov in psiholoških trikih, ki pri žrtvah vzbudijo občutek, da jim lahko z zavrnitvijo iz rok spolzi odlična priložnost za enostaven zaslužek.

Poleg tega se kriptoprevaranti radi poslužujejo podatkov iz odtujenih podatkovnih zbirk, zato lahko žrtev presenetijo s tem, da že imajo določene podatke o njej, kot so ime, priimek, telefonska številka in elektronski naslov, naslov bivališča, datum rojstva in podobno.

Legitimni ponudniki morajo poznati svoje stranke

Dodatna opozorilna lučka se mora prižgati, če ponudnik od uporabnika ne zahteva, da opravi postopek identifikacije – bodisi osebno bodisi prek spleta s predložitvijo osebnih podatkov in osebnega dokumenta. Ponudnike finančnih storitev in produktov namreč zakonodaja zavezuje k izvajanju ukrepov za preprečevanje pranja denarja, kamor sodi tudi izvajanje t. i. pravil KYC (ang. know your customer), ki nalaga identifikacijo uporabnikov ter nabor obveznih podatkov.

Uporabite splet in preverite informacije

Legitimni ponudniki ne skrivajo svojih podatkov. Preden svoja sredstva investirate pri ponudniku, ki ga pred tem niste poznali, na spletu preverite njegove podatke, poslovanje in dovoljenje pristojnega organa za opravljanje storitev. V Sloveniji je takšen organ Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki skrbi za nadzor nad borznoposredniškimi družbami, bankami, ki opravljajo investicijske posle in storitve, družbami za upravljanje, upravljavci alternativnih investicijskih skladov, investicijskimi skladi ter vzajemnimi pokojninskimi skladi.

Investirajte pri uveljavljenih ponudnikih

Pri investiranju v vzajemne sklade prek ponudnikov, ki delujejo v okviru zakonodaje EU in nacionalnih zakonodaj držav članic Evropske unije, so vlagatelji pred prevarami zaščiteni s strogimi nadzornimi mehanizmi. Če pri tem izbirate med uveljavljenimi ponudniki, ki se lahko pohvalijo z dolgoletno tradicijo in uspešnim delovanjem, je strah, da bi postali žrtev prevare, odveč.

Tudi sicer vzajemni skladi zaradi močne regulacije in visoke razpršenosti naložbe veljajo za enega najmanj tveganih načinov investiranja. Izpostavljenost nihanjem lahko ob tem še dodatno zmanjšate tako, da izberete možnost rednih mesečnih vplačil z varčevalnim načrtom.