Konservativen pristop k varčevanju prinaša izgubo

Sašo Ivanovič je predstavil nekaj podatkov o tem, kako varčujemo v Sloveniji. Statistično je podprl star pregovor, ki pravi, da smo Slovenci “šparovni”. Varčujemo namreč nadpovprečno v primerjavi z ostalimi evropskimi državami, zadnjih 18. let pa se neto premoženje slovenskih gospodinjstev povečuje. V povprečju kar 12,4 odstotkov dohodka namenimo za varčevanje, nadpovprečno pa varčujejo gospodinjstva iz višjih prihodkovnih razredov.

Ti podatki so seveda vzpodbudni, saj pomenijo, da se Slovenci na splošno zavedamo pomena varčevanja. Kar pa je nekoliko manj vzpodbudno je, da smo zelo konservativni varčevalci in imamo največ prihrankov naloženih v gotovini in bančnih depozitih. Statistika namreč kaže, da imamo Slovenci skoraj polovico vseh prihrankov v bankah. Zelo neradi tvegamo in nismo naklonjeni investicijskim skladom, prav tako pa je zelo malo naložb v življenjskih zavarovanjih in pokojninskih shemah.

V nadaljevanju je Ivanović pojasnil, zakaj odsvetujemo varčevanje izključno v gotovini na banki ali doma v nogavici. Čeprav se nam zdi, da je na ta način denar vedno na varnem in da svoje vrednosti na izgublja, to ni čisto res. Vsako leto namreč denar izgubi vsaj vrednost v višini inflacije. Da bi si to lažje predstavljali, je podal primer; pri povprečni inflaciji 1,5% bodo naši prihranki v roku desetih let izgubili več kot 15 odstotkov svoje vrednosti.

Tudi Dvořak je poudaril, da smo Slovenci zelo konservativni, ko gre za upravljanje premoženja in dodal, da imamo zelo radi svoje banke, “večja je verjetnost, da se bo Slovenec ločil, kot zamenjal banko”, se je pošalil.

V Evropi je stanje drugačno. Naši zahodni sosedje so že pred leti spoznali, da je kopičenje denarja na bankah izguba in zato sredstva v investicijskih skladih že skoraj desetletje neprekinjeno rastejo. Tam je tradicija takšne oblike varčevanja daljša in tudi poznavanje produktov je boljše, zato pa tudi zaupanje vanje.

V nadaljevanju je Dvořak pojasnil, zakaj je strah pred naložbami v skladih odveč in zakaj so naložbeni skladi relativno varna in donosna oblika varčevanja.

Ljudje si že od nekdaj želimo napovedovati prihodnost. A to seveda ni mogoče, nimamo steklene krogle, v katero bi lahko pogledali. Imamo pa statistiko in sploh na področju financ je statistika zanesljiv pokazatelj prihodnosti. Borze namreč že od leta 1930 beležijo gibanja in tako so se vzpostavili že skoraj 100-letni vzorci, ki so lahko vlagateljem in upravljavcem premoženja v veliko pomoč.

Dvořak je nato predstavil nekaj podatkov o večjih padcih vrednosti na borzah, ki se jih tako bojimo.

• V povprečju se resnejši padci zgodijo vsake dve leti,
• znašajo med 10 in 19 odstotki,
• od leta 1980 jih je bilo 14,
• povprečno so trajali 54 dni in znašali 13,5 odstotka.

Vrednosti po padcu v povprečju “okrevajo” v 4 mesecih.

Statistični podatki torej govorijo v prid investicijskim skladom, a pomembno je razmišljanje na dolgi rok. Zato je Dvořak nadaljeval še z malo statistike, ki dobro pojasni stopnjo tveganja varčevanja v investicijskih skladih.

Če bi sredstva v sklad vložili zgolj za en dan bi imeli približno 50 odstotkov možnosti, da bi imeli dobiček in 50 odstotkov možnosti, da bi imeli izgubo. Bolj kot se obdobje vlaganja daljša večje je razmerje v prid donosnosti.

Več v tabeli.

Več kot 90-letna statistika nam torej kaže, da so investicijski skladi varna in donosna oblika varčevanja, predvsem pa veliko bolj pameten način ohranjanja in plemenitenja premoženja, kot varčevanje v nogavici ali na banki, kjer premoženje na dolgi rok izgublja svojo vrednost.

Če vas zanimajo različni scenariji donosnosti ob različnih zneskih in načinu varčevanja se lahko poigrate z našim Vlagateljskim kalkulatorjem.