Obveznice: vse bolj zanimiv naložbeni razred

Letos, po lanskih velikih padcih, obveznice znova izkazujejo rast. Evropske državne obveznice so letos pridobile dobra dva odstotka, evropske podjetniške obveznice pa 2,7 odstotka. Med najbolj donosnimi so bile grške državne obveznice, ki so pridobile kar 6,5 odstotka, kar je več, kot so letos pridobile visokodonosne obveznice v višini 5 odstotkov.

Obveznice se letos kar dobro držijo, saj investitorji vidijo luč na koncu predora. Centralne banke so večino dvigov ključne obrestne mere opravile, tako da jih v poletnih mesecih čaka le še kakšen manjši dvig. Vidi se, da se je inflacija v zadnjem obdobju znižala tako v ZDA kot v evrskem območju. Res je, da bo zniževanje osrednje inflacije bolj trdovratno, a kljub temu je realno pričakovati, da bomo s koncem prihodnjega leta videli inflacijo, ki bo zelo blizu želene ravni. Indeksi nabavnih menedžerjev za glavna svetovna gospodarstva, ki napovejo gospodarske trende, so v fazi ohlajanja, kar pomeni, da lahko pričakujemo manjšo gospodarsko rast. To bo negativno vplivalo na inflacijo. Prav zaradi teh napovedi investitorji verjamejo, da bodo centralne banke začele zmanjševati obrestne mere že prihodnje leto in da se bo to zgodilo zelo hitro. Hitro zniževanje ključnih obrestnih mer bo povzročilo rast obvezniških naložb. Zato ni nič čudnega, da se zelo dobro držijo daljše obveznice, krajše pa so na udaru, kar je pripeljalo do inverzije krivulje donosnosti, kjer je zahtevana donosnost krajših obveznic višja od zahtevane donosnosti daljših. Inverzija pri ameriških obveznicah je že pri 1,05 odstotka, saj znaša donosnost dveletnih obveznic 4,9 odstotka, desetletnih pa 3,85 odstotka. V zgodovini je bilo to vedno znamenje, ki je napovedalo recesijo v naslednjem obdobju. Kljub temu so analitiki prepričani, da je verjetnost recesije v ZDA trenutno manjša.

Temu, da so letos grške obveznice med bolj donosnimi, se ni čuditi, saj je država v zadnjih letih naredila velike pozitivne spremembe. V letih 2021 in 2022 je izkazovala gospodarsko rast, višjo od evropskega povprečja. Prav tako je v prvih treh mesecih letošnjega leta izkazala rast v višini 2,1 odstotka na letni ravni, medtem ko je evrsko območje izkazalo 0,1-odstotno kontrakcijo. Dolg se je v primerjavi z BDP znižal z rekordne ravni skoraj 200 odstotkov na trenutnih 171 odstotkov. Lani je Grčija prvič po daljšem obdobju izkazala primarni javnofinančni suficit. Ponovno izvoljeni predsednik vlade Kiriakos Micotakis je na letošnjih volitvah dobil udobno večino, tako da lahko nadaljuje ključne reforme. Investitorji ob takih podatkih pričakujejo, da bo Grčija še letos dobila investicijsko bonitetno oceno od rating agencij. Povpraševanje po grških obveznicah je potisnilo zahtevano donosnost desetletnih grških obveznic korenito pod donosnostjo primerljivih italijanskih obveznic. Trenutno znaša donosnost prvih 3,7 odstotka, drugih pa 4,2 odstotka, čeprav ima Italija višjo bonitetno oceno. Vse kaže, da bo ta zgodba imela srečen konec.