Obvezniško leto 2022 utegne biti podobno letošnjemu

Po mnogih letih zniževanja zahtevanih donosov obveznic se je trend letos vendarle obrnil. Pravzaprav se že dve leti gibljemo v relativno ozkem pasu rekordno nizkih obrestnih mer (donosnosti) obveznic.

Glede na napovedi bodo obrestne mere v prihodnjih letih lahko kvečjemu višje, kar bo povzročalo pritisk na znižanje cen obveznic. IBoxxov indeks državnih obveznic evroobmočja je letos do 20. decembra izgubil 1,7 odstotka, indeks podjetniških evrskih obveznic 0,5 odstotka, pozitiven pa ostaja IBoxxov indeks obveznic visokih donosnosti (EUR high yield) s 3,1-odstotnim donosom.

Usodo obrestnih mer v naslednjem letu bodo krojile centralne banke – pod vtisom gospodarskih razmer, inflacije, pandemije in pričakovanj borznih udeležencev, čeprav zadnjega nikoli neposredno ne priznavajo. Za nas najpomembnejše centralne banke (ECB, BoE, Fed) bodo zaradi različnih gospodarskih razmer in inflacijskih pričakovanj še naprej imele različne poglede na primernost trenutka dvigovanja obrestnih mer.

Po prvem dvigu obrestne mere britanske Bank of England bo ameriška Federal Reserve po napovedih naslednja centralna banka, ki bo sledila zviševanju obrestnih mer, saj se jim trajnejša višja inflacija zdi vse bolj verjetna.

Pri Evropski centralni banki so dvigi obrestnih mer še najbolj oddaljeni, po zadnjih napovedih to lahko pričakujemo konec leta 2023, zato bo za evropske dolžniške trge bolj pomembna preizkušnja zaključka odkupovanja obveznic, ki ga ECB izvaja v okviru fleksibilnega programa PEPP (Pandemic Emergency Purchase Programme), in prehod na program APP (Asset Purchase Programme) s postopnim zmanjševanjem odkupovanja obveznic do konca naslednjega leta. Pod črto lahko pričakujemo monetarno zaostrovanje, ki se bo sproti prilagajalo ekonomskim in finančnim razmeram.

Dolgoročna inflacijska pričakovanja se bodo v naslednjem letu predvidoma začela zniževati, saj bo učinek pretekle visoke rasti cen surovin ali energentov vse manjši. Inflacija brez učinka energentov bo v naslednjem letu še ostala povišana, kar bo ena od podlag centralnim bankam, da začnejo oziroma nadaljujejo dvigovanje obrestnih mer, vse do ravni, ko bi to lahko sprožilo povišano volatilnost na finančnih trgih. Glede na obete ekonomske dinamike pričakujemo, da se bo na dolžniških trgih čutila manj ohlapna denarna politika tudi v dvigovanju podjetniških kreditnih pribitkov.

Če zgornji tekst poskušamo strniti v kratko in razumljivo sporočilo, bi dejali, da pričakujemo nadaljevanje rahlo negativnega trenda na dolžniških trgih, podobno kot letos, s povišano nihajnostjo znotraj leta. Močnejših padcev obveznic ne pričakujemo, saj bi se to preneslo na negativna gibanja delniških trgov, kar bi posledično spet prisililo centralne banke k sproščanju ukrepov in stabiliziralo cene obveznic.

Vedno znova se znajdemo v čarobnem krogu vzročno-posledičnih povezav, kjer vsaka reakcija centralnih bank prinese vrsto posledic, zato mora biti dobro premišljena. Pa čarobno leto 2022 vam želim!

Objavljeno v: Delo, rubrika: Trg obveznic, datum, 26. 12. 2021