Triglav Skladi Stockcast in Benjamin Jošar: Odgovorno investiranje

Matjaž: Pozdravljeni! Poslušate Triglav Skladi Stockcast. Danes z vami Matjaž Pogorevc, sem investicijski analitik ...

Klara: ... Klara Repnik, delam na področju financ ...

Alexandr: ... Sem Alexandr Gutirea, delam na področju upravljanja investicijskih skladov.

Matjaž: Leto 2022 je bilo prelomno leto za vse posameznike, podjetja in države, kot tudi mednarodne organizacije, ki razmišljajo o tem, kako bo izgledal svet v naslednjih desetletjih. V drugi polovici februarja 2022 je Rusija napadla Ukrajino in s tem povzročila geopolitično in energetsko nestabilnost, ki je v Evropi nismo videli že več desetletij. Zelo aktualno je postalo vprašanje, kako zmanjšati energetsko odvisnost Evrope od ruskega plina in nafte. Del rešitve so obnovljivi viri energije, vendar na žalost je to samo ena komponenta. Potreben je tudi razvoj na drugih področjih. Zeleni prehod bo trajal več let, pomembno bo zviševanje energetske učinkovitosti in razvoj zelenih tehnologij ter nadaljnje investicije v prehodne energetske rešitve. V vsakem primeru pa je leto 2022 pomembno leto za boj proti podnebnim spremembam.

Klara: Segrevanje planeta je v zadnjih letih postala tema številnih diskusij in raziskav. To ni presenetljivo, ker podnebne spremembe ne ostanejo neopažene. Med posledicami rasti temperature planeta so požari, taljenje ledenikov in zvišanje morske gladine, vročinski valovi, poplave in suše ter drugi ekstremni vremenski pojavi ter med drugimi tudi spremembe v obnašanju živali in rastlin. Razumeti situacijo, v kateri se nahaja naš planet, lahko pomagata dve dejstvi. Prvič, po ocenah Medvladnega odbora za podnebne spremembe je bila povprečna temperatura na kopnem v obdobju od leta 2011 do 2020 za 1,09 stopinje višja glede na povprečno temperaturo v predindustrijskem obdobju od leta 1850 do 1900. Drugič, celo najbolj optimistični scenariji podnebnih sprememb ocenjujejo, da bo do leta 2050 globalno segrevanje zelo verjetno preseglo raven 1,5 stopinje. Spomnimo se, cilj Pariškega sporazuma je omejiti rast globalne temperature na dve stopinji oziroma po možnosti na 1,5 stopinje. Če hočemo doseči ta cilj, moramo pohiteti s spremembami v tehnologiji, gospodarstvu in družbi.

Alexandr: Okoljska problematika je res eden najbolj resnih izziv, s katerim se srečuje človeštvo. Ni pa to edini problem. Cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov izpostavljajo probleme, kot so odprava revščine in lakote, doseganje enakosti spolov in zmanjšanje neenakosti, ohranjanje življenja v vodi in na kopnem, razvoj trajnostnih mest in skupnosti, odgovorna poraba in proizvodnja, dostojno delo in gospodarska rast. Veliko teh ciljev je povezanih s socialnimi dejavniki, drugi so povezani z okoljem. Skratka, okoljski in socialni dejavniki so v ospredju pozornosti že nekaj let in to z razlogom. Finančne naložbe igrajo pomembno vlogo pri razvoju gospodarstva in družbe. S tega vidika je tudi jasno, da bo prihodnost človeštva odvisna tudi od odločitev finančnih družb. Ne smemo tudi pozabiti, da je vpliv okoljskih in socialnih dejavnikov na podjetja in države lahko tako velik, da zanemariti tega vpliva enostavno ne smemo. Danes se bomo pogovarjali o okoljskih, socialnih in upravljavskih vidikih oziroma izzivih, s katerimi se srečujemo. Velikokrat smo se že dotaknili teh tematik v prejšnjih epizodah, ampak danes se bomo nekoliko bolj osredotočili ravno na tako imenovane ESG vidike oziroma na vpliv teh dejavnikov na investicijske družbe in investiranje. Danes je z nami predsednik uprave naše družbe Benjamin Jošar, ki nam bo pomagal razumeti to tematiko in tudi predstaviti, kako v družbi Triglav Skladi razmišljamo. Pozdravljen, Benjamin.

Klara: Pozdravljen!

Matjaž: Pozdravljen!

Benjamin Jošar: Pozdravljeni!

Klara: Pa če jaz začenjam. Benjamin, ali nam lahko, prosim, zaupaš tvoj pogled na trenutno dogajanje v industriji upravljanja investicijskih skladov? Zanima nas predvsem tvoje mnenje glede upoštevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih vidikov pri investiranju.

Benjamin Jošar: Trenutna dogajanja v industriji vzajemnih skladov so zelo zanimiva. Pravzaprav gre za neke prelomne tektonske premike samega pogleda na investiranje. V prejšnjih desetletjih je celotno paradigmo mogoče tudi pri investiranju zaznamovala t. i. shareholder value paradigma, se pravi, da podjetja maksimizirajo vrednost delničarjev, brez ozirajoče se na druge deležnike v tem procesu. Ta paradigma se počasi spreminja in mi verjamemo, da so trajnostni vidiki tisti, ki bodo kreirali vrednost na dolgi rok. In vse to se počasi začenja tudi odražati v paradigmi, kako družbe za upravljanje izbiramo svoje investicije, kako pri svojem investicijskem procesu upravljamo s tveganji. In pomemben vidik upravljanja s tveganji seveda so tudi okoljska tveganja, ker če mi vprašanja okolja in okoljskih tveganj ne bomo začeli ustrezno naslavljati, čez desetletja, dva, tri ne bo več nobene vrednosti, ker se bomo soočili s prihodnostjo, ki je zelo črna. Okoljska tveganja so tukaj na zelo visokem mestu. Seveda pa odgovorno investiranje ni samo upoštevanje okoljskih dejavnikov. Tu so še socialni vidiki in tu so še vidiki dobrega upravljanja, se pravi, upravljavski vidik. In trdno verjamemo, da kratica ESG, se pravi okolje, socialni vidiki in pa upravljavski vidiki, zajema vse to, kar bi upravljavci premoženja že tako ali tako morali v svojih investicijskih odločitvah sprejemati. Tudi in predvsem zaradi ustvarjanja dodane vrednosti.

Matjaž: Benjamin, prej si omenil, da smo bili v preteklosti bolj pozorni na deležnike, kot so vlagatelji. Kateri so pa sedaj tisti deležniki, na katere moramo biti pozorni? Bi lahko kaj več povedal?

Benjamin Jošar: Delovanje vseh podjetij je kompleksno in ne zadeva samo delničarjev, ampak zadeva več skupin deležnikov. En tak tipičen deležnik so seveda zaposleni, ki imajo interes o poslovanju podjetja, ki se jih poslovanje podjetja neposredno tiče, potem so kupci, potem so dobavitelji, potem je širša družba, potem je država, je regulator. In še bi lahko naštevali. In vsaka taka skupina, vsak tak deležnik ima legitimen interes, kako podjetje posluje, ker se delovanje takega podjetja tiče tudi njih. In deležniški pristop, se pravi zasledovanje ali pa upoštevanje interesov vseh deležnikov, ne samo enega, ni v nasprotju z večanjem vrednosti ali pa maksimizacijo vrednosti premoženja delničarjev. Deležniški pristop pomeni, da moramo pri samem poslovanju ustrezno naslavljati tudi te potrebe deležnikov. Vam povem en primer. Recimo, da ima zaradi energetske krize neka družba, recimo, kaka naftna družba ekstremni dobiček. Vodstva energetskih podjetij si enostavno morajo zastaviti vprašanje, ali je res v njihovem dolgoročnem interesu poslovanja, da na eni strani imamo zgodovinsko visoke dobičke, na drugi strani pa prebivalci in prebivalke dobivajo energetske dodatke. To na dolgi rok verjetno ni vzdržna situacija in reči samo "Mene zanima izključno in samo maksimizacija vrednosti delničarjem" enostavno ne zadostuje. Ker nas kot člane uprav, nas kot poslovodstva zanima in naša odgovornost je, da dolgoročno vodimo podjetje. In odgovori na taka vprašanja niso enostavni. Odgovori na taka vprašanja so zelo kompleksni, ampak enostavno moramo si izoblikovati stališča, kaj bomo naredili, tako da bodo podjetja poslovala vzdržno in dolgoročno uspešno ter profitabilno.

Matjaž: Res ni vzdržno na dolgi rok, če si ljudje ne morejo več privoščiti goriv, kot so dizel, plin, bencin in ostali fosilni derivati, potem bodo zagotovo iskali alternative in te alternative bodo morda našli v obnovljivih virih. Čez nekaj let pa se bodo tradicionalni fosilci spraševali, kaj se je zgodilo. Bi lahko pojasnil, zakaj je pomembno, da podjetja upoštevajo trajnostne vidike? Je to zaradi razloga, da v prihodnosti brez upoštevanja trajnostnih vidikov enostavno ne bodo več mogla obstajati? So morda razlogi etično moralne narave ali se mora s tem spopadati regulacija?

Benjamin Jošar: Po svoje nekako žalostno, da se s tem sploh mora spopadati regulacija. Zato, ker kar je v osnovi dobro za okolje, bi moralo biti dobro tudi za podjetja in bi moralo biti tudi dobro za delničarje. Kar je v osnovi dobro za socialni vidik, za zaposlene, bi moralo biti tudi dobro načeloma za poslovanje podjetja in dobro upravljanje bi moralo biti tudi dobro za poslovanje podjetij. Se pravi, vsi ti trije dejavniki so že sami po sebi po našem mnenju dejavniki, ki pozitivno pripomorejo k ustvarjanju vrednosti in tudi k donosom delničarjev, ne nazadnje. Z upoštevanjem trajnostnih dejavnikov, recimo konkretno pri družbah za upravljanje, v investicijskem procesu naslavljamo konkretna okoljska tveganja, ki imajo vpliv na donosnost naših naložb, in če tega ne bi počeli, ne bi izpolnjevali svoje zaveze, ki smo jo dali našim strankam, da bomo odgovorno ravnali z njihovim premoženjem.

Alexandr: Ko govorimo o ESG investiranju oziroma o odgovornem investiranju, velikokrat naletimo na besedo oziroma izraz "zeleno zavajanje". Zeleno zavajanje se pojavlja tako pri investiranju kot tudi pri komunikaciji z vlagatelji in je tako resen problem, da ga naslavljajo regulatorji tako v Evropi kot tudi v Združenih državah Amerike. Benjamin, bi lahko povedal, kaj je to točno zeleno zavajanje? Mogoče lahko navedeš kakšen primer, da problematika postane nekoliko bolj razumljiva.

Benjamin Jošar: Zeleno zavajanje je nek fenomen, ki ga poznamo že veliko časa, ampak v zadnjem obdobju z razvojem trajnostnih financ in trajnostnega investiranja dobiva še večji pomen, kot ga je imel v preteklosti. Gre za zavestne aktivnosti podjetij, ki s svojim delom, svojim delovanjem dajejo lažno percepcijo, lažen občutek, da je njihovo poslovanje veliko bolj trajnostno, veliko bolj okoljevarstveno sprejemljivo, kot to dejansko je. Se pravi, en primer, recimo dajmo pogledati malo avtomobilsko industrijo. Recimo, da neko podjetje navaja lažne podatke o emisijah CO2. S tem ustvarja nek občutek, da so avtomobili dejansko bolj varčni, bolj okoljevarstveno sprejemljivi, kot bi to drugače bili. Zdaj imamo primer mogoče družb za upravljanje. Oglašujejo neke storitve, da upoštevajo pri svojem investicijskem procesu trajnostne dejavnike, pa tega v resnici ne počnejo. Tako da zeleno zavajanje je cel kup nekih aktivnosti, ki pripeljejo do percepcije okolja, da neka družba posluje trajnostno, v resnici pa ne posluje trajnostno in uporablja samo besedo trajnost za to, ker pač v nekem trenutku ugotovi, da je to moderno biti in da stranke imajo raje podjetja, ki poslujejo trajnostno kot ne. Se pravi, gre za neko nepošteno prakso, gre za nekaj, česar se družbe ne bi smele posluževati, pa je na žalost bilo v zgodovini veliko primerov, da se je to dogajalo. En tak primer, ki se že kar nekaj časa odvija, so naftne družbe in pa raziskave, ki potrjujejo negativen vpliv fosilnih goriv na globalno segrevanje. Določene naftne družbe so s temi raziskavami že v sedemdesetih letih razpolagale, pa še zmeraj so trdile, da to ni res. To je tak eklatanten primer zelenega zavajanja v imenu verjetno samo enega deležnika, kar pa se na vse nas izraža negativno in zato je potrebno take primere naslavljati. Naslavlja se jih lahko samo s transparentnim poslovanjem, poročanjem in seveda z ustreznim okvirjem, da neko zeleno zavajanje ne bi bilo več dopustno.

Matjaž: Poleg investicijskega procesa so še kakšne možnosti, kako lahko investicijske družbe pozitivno pripomorejo k trajnostnemu razvoju?

Benjamin Jošar: To, kar zahtevamo od drugih, moramo živeti seveda tudi sami. In Triglav Skladi na tem delu veliko napora vlagamo v to, da naše poslovanje uredimo v skladu s trajnostnimi načeli poleg samega investicijskega procesa. Se pravi, to so interni cilji, ki so vezani na poslovanju družbe, ki so vezani na sama vprašanja trajnosti, se pravi, ki pokrivajo okoljski vidik, ki pokrivajo socialni vidik in ki pokrivajo upravljavski vidik. Potem, velika vloga, ki jo imamo, je seveda komunikacija z našimi strankami. Mi smo dolžni, ker smo se opredelili za trajnost, tudi naše stranke in širše okolje izobraževati in promovirati trajnostne naložbe. Našim investitorjem, potencialnim strankam razložiti ravno to neko bojazen - Ali zdaj trajnostna naložba pomeni, da mi več ne zasledujemo vprašanja učinkovitega upravljanja? Ja, še kako ga zasledujemo. Ampak je treba razbiti ta mit, da upoštevanje trajnostnih vidikov negativno vpliva na donosnost.

Alexandr: Prej si omenil, da smo v družbi zastavili tudi določene cilje na področju trajnostnega poslovanja. Ali bi predstavil, kako smo se odločili za te cilje in kakšni so?

Benjamin Jošar: Ko smo se pogovarjali, kako oblikovati trajnostno politiko družbe, smo izhajali iz ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov, ki opredeljuje cilje trajnostnega razvoja in so se nam zdeli zelo primerni in tako lepo izhodišče, kako zastaviti tudi našo strategijo in tudi naš doprinos k tem ciljem. Pri tem smo izbrali cilje, ki so relevantni za našo družbo in za našo dejavnost. In teh ciljev je šest: so podnebni ukrepi, odgovorna poraba in proizvodnja, dostojno delo, gospodarska rast, zdravje in dobro počutje, kakovostno izobraževanje in pa enakost spolov.

Klara: Eden od naših trajnostnih ciljev so podnebni ukrepi. Kako lahko finančna industrija pomaga pri doseganju brezogljične prihodnosti?

Benjamin Jošar: Finančna industrija je po našem mnenju ključna pri doseganju brezogljične prihodnosti zaradi razloga, ker finančna industrija alocira denar. Se pravi, mi odločamo na nek način, komu bomo dali kredit, če smo banka, koga bomo zavarovali, če smo zavarovalnica, in v katera podjetja, v katere delnice bomo vlagali, če smo družba za upravljanje. In na ta način je finančna industrija ključna pri zelenem prehodu, s tem, da lahko finančna industrija zagotovi, da podjetja, ki razvijajo trajnostne rešitve, katerih poslovanje je trajnostno naravnano in katera želijo znižati ogljični odtis, da ta podjetja dobijo denar za te ogromne investicije, ki nas v prihodnjih letih in desetletjih čakajo.

Alexandr: Eden od načinov odgovornega investiranja oziroma investiranja, ki upošteva okoljske, socialne in upravljavske vidike, je tudi izključevanje podjetij, ki ne izpolnjujejo določenih kriterijev oziroma se ukvarjajo z določenimi aktivnostmi, na primer proizvodnjo tobačnih izdelkov ali orožja. In ko govorimo o zelenem prehodu, podjetja, ki se ukvarjajo s pridobivanjem premoga, vprašanje, kakšen je prispevek teh podjetij; verjetno v večji meri negativen. Bi izpostavil še kakšne primere podjetij oziroma segmentov, do katerih mogoče v prihodnje ne bomo imeli izpostavljenosti v naših portfeljih?

Benjamin Jošar: Vprašanje, v katere panoge, v katere naložbe investirati in katere naložbe izključiti iz naših portfeljev, je zelo pomembno in tudi zelo kompleksno. Pri njem vidimo dva vidika. En vidik je izključevanje določenih naložb določenih podjetij, ki se ukvarjajo ali pa so izpostavljena do tehnologij, surovin ali pa poslovnih praks, ki po našem mnenju nimajo mesta v zeleni prihodnosti. To so premog, sporno orožje, tobačni izdelki, podjetja, ki je pri njih zaznati kršitve človekovih pravic svojih zaposlenih in ki imajo slabe ali pa nesprejemljive prakse upravljanja. To so podjetja, v katera dejansko ne bomo investirali. Potem pa vseeno moramo ločiti podjetja, ki imajo jasne zaveze k zniževanju ogljičnega izpusta. Recimo, zeleni prehod pomeni, da moramo priti iz družbe, v kateri smo zdaj, v družbo, ki je na nek način ogljično nevtralna ali pa vsaj nizkoogljična. In če mi ne bomo pomagali podjetjem, ki imajo kredibilne programe in ki so zavezana k zniževanju ogljičnega izpusta, potem te tranzicije ne moremo narediti, tega prehoda ne moremo narediti. In zato se nam zdi pomembno, da naš denar investiramo v podjetja, ki aktivno investirajo v programe, ki znižujejo ogljični odtis in s tem pripomorejo k zelenemu prehodu.

Matjaž: Kakšne ambicije pa imamo v družbi na področju razvoja pristopov odgovornega investiranja?

Benjamin Jošar: Naša ambicija je, da postanemo vodilna slovenska družba za upravljanje na področju trajnostnega investiranja. Trajnostno investiranje pomeni nova znanja, nove kompetence in nove pristope pri upravljanju premoženja. Naše energije so usmerjene v to, da ta znanja, te kompetence pridobimo. In po eni strani veliko vlagamo v izobraževanje, veliko vlagamo v tehnologijo, veliko vlagamo v razvoj novih procesov, pridobivanje novih znanj, da bomo lahko našim strankam ponudili trajnostno investiranje in da našim strankam ponudimo učinkovito upravljanje v 21. Stoletju. To je naša zaveza in naredili bomo vse, da jo bomo dosegli.

Alexandr: Ko govorimo o odgovornem investiranju, pogosto dajemo poudarek predvsem na razumevanju in zniževanju tveganj iz naslova okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov. Kaj pa druga plat zgodbe? Kako lahko identificiramo priložnosti? Kako lahko investiramo na način, da iščemo podjetja, ki bodo zmagovalci?

Benjamin Jošar: Celoten zeleni prehod in zniževanje ogljičnega odtisa in brezogljična prihodnost bo vodila do veliko investicijskih priložnosti. Recimo, poglejmo, kaj se je zgodilo na trgu avtomobilov. Na trgu avtomobilov se je pojavilo podjetje, ki nikoli ni proizvedlo nobenega avtomobila in je postalo vodilni proizvajalec na področju električnih avtomobilov. In z obstoječimi tehnologijami ali pa samo z obstoječim načinom dela mi ne bomo vseh teh ambicioznih ciljev, ki smo si jih kot globalna družba zadali glede omejitve rasti povprečne temperature, z načinom dela kot sedaj tega ne bomo dosegli. In v tem procesu prehoda, ki bo zahteval ogromna sredstva, vlaganje v nove tehnologije, bo takih priložnosti vedno več in naše iskanje naložbenih priložnosti moramo prilagoditi prihodnosti, ne pa preteklosti. In tu bo ključna razlika med tem, kako mogoče smo družbe za upravljanje investicije izbirale sedaj. In tukaj si bomo zmeraj morali postaviti vprašanje, katera podjetja, kateri projekti bodo v prihodnosti imeli tak vpliv, tako moč, da bodo povzročili tako disrupcijo, kot jo je dosegel ta ponudnik na področju električnih avtomobilov. Električni avtomobili je ena taka priložnost. Verjetno ali pa skoraj gotovo se bodo te priložnosti pojavljale tudi vnaprej. In kot družbe za upravljanje moramo biti pri tem uspešne in identificirati panoge, ki bodo v prihodnje ustvarjale vrednost. In veliko ustvarjanja vrednosti bo ravno prišlo iz naslova zagotavljanja zelene prihodnosti in zelenega prehoda.

Alexandr: Trenutno se nahajamo v fazi razvoja na področju odgovornega investiranja, kjer pomembno vlogo igra regulativa, zakonodaja. In ko govorimo o Evropski uniji, velja omeniti tako imenovano uvedbo o razkritjih, povezanih s tajnostjo na področju finančnih storitev. In ta uredba opredeljuje finančne produkte, ki izpolnjujejo kriterije, opredeljene v 8. členu, in finančne produkte, ki izpolnjujejo kriterije, opredeljene v 9. členu. In dejansko lahko govorimo o finančnih produktih iz 8. člena in o finančnih produktih iz 9. člena. Med tema dvema skupinama obstajajo določene skupne točke, obstajajo pa tudi večje razlike, pomembne razlike. In bi bilo zelo koristno, če bi ti, Benjamin, predstavil, kakšne so te posebnosti teh finančnih produktov, torej 8. člen in 9. člen.

Benjamin Jošar: Vedno, ko govorimo o trajnostnem poslovanju, se pojavi vprašanje o zelenem zavajanju. Evropska komisija je hotela na področju finančne panoge, finančne industrije urediti tveganja in vprašanja zelenega zavajanja z uredbo o razkritjih. Gre za to, da moramo ponudniki finančnih storitev in finančnih produktov razkriti, kaj na področju trajnosti, katere cilje in katera tveganja na področju trajnosti finančni produkti zasledujejo ali jih sploh ne zasledujejo. Article 8 in article 9 se nanašata na člen 8 in člen 9 te direktive in sta v bistvu nekako postala že sinonim za nivo trajnosti ali pa enostavno rečem finančnih produktov. Artikel 8 se nanaša na finančne produkte, ki promovirajo okoljske, socialne in pa upravljavske vidike pri investiranju. Gre za produkte, v katerih finančna institucija, ki upravlja ali prodaja take finančne produkte, promovira okoljske, socialne in upravljavske vidike. Article 9, člen 9 pa opisuje finančne produkte, ki investirajo v trajnostne naložbe. Trajnostna naložba je naložba, ki zasleduje nek čisto konkreten okoljski ali pa socialni cilj in pri tem naložba kot taka oziroma podjetje, v katero vlagamo, ne škoduje nobenim ostalim ciljem trajnostnega poslovanja. Recimo nek primer trajnostne naložbe bi bilo neko podjetje, ki išče način, razvija tehnologije, kako znižati emisije ogljikovega dioksida v letalskem prometu, hkrati pa pri svojem delu ne škodi nobenim drugim ciljem trajnostnega poslovanja.

Klara: Benjamin, pri Article 8 si omenil, da moramo promovirati okoljske, socialne in upravljavske vidike. Na kakšen način se bo to v naši družbi delalo?

Benjamin Jošar: Kaj pomeni promocija okoljskih, socialnih in upravljavskih vidikov, je prepuščeno vsaki finančni družbi. Za nas promocija trajnostnih vidikov pomeni celostni način poslovanja. Absolutno se mora promocija trajnostnih vidikov najprej odraziti v investicijskih politikah, v načinu, kako upravljamo, v načinu, kako izbiramo finančne naložbe. Ampak promocija za nas pomeni še en korak naprej. To, kar mi zahtevamo od podjetij, v katera investiramo, to moramo tudi zahtevati od nas samih in mi tudi naš način poslovanja, kako mi kot družba delujemo, prilagajamo vidikom trajnostnega poslovanja. Tako prilagajamo našo komunikacijo, naš način dela, naša razkritja, smo transparentni. Pri svojem poslovanju poskušamo kot se le da upoštevati okoljske vidike, upravljavske vidike in pa seveda socialne vidike. In na ta način se nam zdi, da celostno pristopamo k promociji trajnostnih vidikov poslovanja tako pri investiranju kot tudi na neki način vzpostavljanje standardov, kaj pomeni trajnostno poslovanje družbe za upravljanje.

Klara: Benjamin, torej cena zasledovanja trajnostnih ciljev pri izboru naložb ni nižja donosnost portfeljev. Za marsikoga je to ključno vprašanje.

Benjamin Jošar: Posledica zasledovanja trajnostnih vidikov pri investiranju, se pravi zasledovanja, ali podjetja, v katera investiramo, pri poslovanju upoštevajo okoljski, upravljavski in pa socialni vidik, se bo po mojem popolnem prepričanju odrazilo v višji donosnosti, ne pa v nižji donosnosti. Ravno zadnjič sem bral eno raziskavo ene od svetovnih konzultantskih družb, da 8 od 10 predsednikov uprav takih družb pričakuje pozitivne rezultate na donosnost podjetij iz iniciativ trajnostnega poslovanja. Kar pomeni, da bodo podjetja, ki bodo pri svojem poslovanju upoštevala vidike trajnostnega poslovanja, dosegala boljše donosnosti. In ravno zato se mi ta debata nekako zdi napačna. Moramo se spraševati o ceni, kaj pomeni, če ne bomo zasledovali trajnostnih vidikov pri investiranju, se pravi, ne bomo od podjetij, v katera investiramo, iskali in pričakovali, da začnejo implementirati vidikov trajnostnega poslovanja, da v tem primeru ne bomo dosegli tega, kar želimo doseči. Tisto, kar pa želimo doseči, je pa učinkovito upravljanje.

Klara: Benjamin, kako pa bo po tvojem mnenju izgledal svet leta 2050?

Benjamin Jošar: Za leto 2050 sem zelo optimističen. Res je, da če pogledam obdobje, v katerem živimo sedaj: globalno segrevanje, vojna v Ukrajini, postkovidno obdobje, inflacija, politična polarizacija ... Človeka res ne morejo navdajati z nekim strašno optimizmom. Ampak če pogledamo na to kot vsaj začetek reševanja najbolj akutnih vprašanj, problemov, s katerimi se človeštvo kot tako trenutno sooča, pa smo lahko optimistični. Vedno več držav in vedno več podjetij se identificira s cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov. Razumljivo pa je, da vsi ti cilji, ki so zelo ambiciozni, predstavljajo za vse nas neko negotovost. Tudi ko je predsednik Kennedy rekel, da bodo Združene države Amerike v manj kot desetletju prišle na Luno, takrat še niso vedeli, kako. Podobno kot tedaj imamo tudi sedaj jasno vizijo in jasen cilj. Razlika od takrat je, da je tokratni cilj ključnega pomena za celotno človeštvo. Če bomo uspešni, bomo še naprej živeli v družbi blaginje. Če ne bomo uspešni, bomo živeli v družbi, ki bo zaznamovana s konflikti, ki bo zaznamovana z nadaljnjim razslojevanjem. Prepričan sem, da si nihče od nas ne želi živeti v taki prihodnosti in da se snežne kepe zelenega prehoda, ki se je začela valiti, enostavno ne da več ustaviti. In to me navdaja z velikim optimizmom.

Matjaž: Benjamin Jošar, hvala ti za tvoj čas. Lepo, da si bil danes z nami.

Klara: Hvala, Benjamin.

Alexandr: Najlepša hvala.

Benjamin Jošar: Hvala za vabilo. Bilo mi je v veliko veselje.

Matjaž: S to epizodo zaključujemo drugo sezono našega Stockcasta. Hvala, da ste bili z nami. Naj dežujejo donosi in naj se krepijo odnosi. Se slišimo kmalu!

Podcast, ki ste ga poslušali, je informativne narave in ne more predstavljati investicijskega priporočila oziroma investicijskega svetovanja. Je splošne narave in ne more upoštevati posameznih potreb poslušalcev.

Ta vsebina je pripravljena z namenom ozaveščanja in izobraževanja javnosti o trajnostnih načelih. Dodatne informacije o trajnostnih vidikih poslovanja družbe Triglav Skladi d.o.o. in njenih storitev so dosegljive na spletni strani www.triglavskladi.si, pod zavihkom na temo trajnosti.