Podatek o ameriški inflaciji je pordečil borze

Torkova razprodaja na delniških trgih je res spominjala na nekoliko prirejeno frazo – »torek trinajstega«. Podatek o ameriški inflaciji, ki je na letni ravni dosegla 8,3 odstotka oziroma je bila za 0,2 odstotne točke višje od pričakovane (8,1 odstotka), je povzročil ponoven preplah na kapitalskih trgih.

Čeprav z inflacijo sicer nismo ponovno presegli devetih odstotkov, je trge zmotil predvsem podatek, da je bila na mesečni ravni inflacija 0,1-odstotna. To kaže na to, da vrha inflacije morebiti le nismo dočakali, pa čeprav so cene energentov in surovin v preteklem mesecu na svetovnih trgih konkretno upadle.

Fed želi inflacijo obvladati
Inflacija je glavni »sovražnik« ameriške centralne banke in zasedanje prihodnji teden bo skoraj zagotovo postreglo z novim dvigom obrestne mere v višini 0,75 odstotka. Ta dvig je že nekako vračunan v tečaje, bolj pa bo zanimivo sporočilo o nadaljnjem ukrepanju centralne banke, ki se velikokrat bolj »ugiba« iz govora na tiskovni konferenci po zasedanju.

Problematična je zlasti jedrna inflacija, ki se prek preteklih cenovnih dvigov energentov in surovin še vedno preliva v višje cene končnih produktov. Tako so bili glavni prispevki k dvigu jedrne inflacije – rast cen hrane, najemnin in tudi medicinskih storitev.
Posledično so spet močno zrasle donosnosti ameriških državnih obveznic (torej jim je cena upadla), saj ima tako dvoletna obveznica že skoraj 3,8-odstotno donosnost, pa tudi donosnost obveznice z 10-letno zapadlostjo se bliža že 3,5 odstotka.

Na drugi strani se je okrepil indeks nihajnosti VIX, ki je pokazatelj živčnosti na trgu – vrednost je od objave inflacije skočila za skoraj 20 odstotkov. Nekatere investicijske banke so bile celo tako pesimistične, da so napovedale celo enoodstoten dvig ključne obrestne mere na zasedanju v prihodnjem tednu – kar bi bil najvišji enkraten dvig v zadnjih 40 letih.

Drame s Twitterjem še ni konec
Na podjetniški ravni je bila morda ena od redkih delnic, ki torkovega trgovanja ni končala v rdečem – delnica Twitterja. Delničarji so namreč izglasovali soglasje s prevzemno ponudbo Elona Muska, ki je za delnico aprila ponudil dobrih 54 ameriških dolarjev. Trenutno se s Twitterjevo delnico trguje pri dobrih 41 dolarjih, kar bi za obstoječe delničarje lahko pomenil potencialen 30-odstotni donos.

A ta potrditev je bila izpeljana bolj s »figo v žepu«, saj je soglasje delničarjev predpogoj za zaključek prevzemnega posla. Soglasje bo pomenilo močno orožje v verjetni sodni bitki med Muskom in Twitterjem, saj bo slednji trdil, da je storil vse, kar je bilo potrebno, da se posel izpelje.

Na drugi strani pa se Musk poskuša na vse načine izogniti napovedanemu prevzemu. Julija je namreč Twitter obtožil, da so mu posredovali zavajajoče podatke o številu lažnih profilov na Twitterju, kar bi seveda bil zadosten razlog za odstop od prevzema. V prid Elona Muska lahko štejemo še pričanje nekdanjega zaposlenega v podjetju, ki je pred ameriškim senatom Twitter javno obtožil pomanjkljivosti v varnostni zaščiti podjetja kakor tudi prikazovanja lažnih podatkov o številu uporabnikov.