Obdobje negativnih obrestnih mer, ki je bilo značilno za koronavirusno obdobje, se končuje. Skokovita rast inflacije, ki so jo dodatno pognale vojna v Ukrajini in posledične sankcije proti Rusiji, sili večje centralne banke k normalizaciji monetarne politike. Priča smo rasti zahtevanih donosnosti obveznic, ki imajo za posledico padce cen obveznic. V Evropi so te letos v povprečju izgubile sedem odstotkov vrednosti.
Zadnji podatki za inflacijo kažejo, da se je v ZDA v marcu povišala za 8,5 odstotka na letni ravni. Prav tako se je povišala v Evropi, in sicer za 7,5 odstotka. V tem trenutku je zelo težko napovedati, kako se bo konflikt nadaljeval in koliko časa bo trajal.
Surovinski šok in ohlapna denarna politika
Prav zaradi tega je težko napovedati, do kdaj bo ponudba surovin, od nafte, plina in niklja do pšenice, koruze in sončničnega olja, okrnjena. Jasno pa je, da bo vse do takrat obstajal velik pritisk na rast cen. Vse to se dogaja v okolju, kjer je še vedno prisotna zelo ohlapna monetarna politika.
Ključna obrestna mera ameriške centralne banke znaša le 0,5 odstotka, s tem da je banka v zadnjih dveh letih za zagotavljanje ugodnih monetarnih razmer povišala vrednost svoje bilance na rekordnih devet bilijonov dolarjev. Le malo nižjo bilanco izkazuje evropska centralna banka ECB s ključno obrestno mero –0,5 odstotka.
Omejitve pri ponudbi surovin skupaj z ekspanzivno monetarno politiko lahko hitro prerastejo v eksplozivno zmes, zato je prav, da centralne banke to čim prej naslovijo. Ne nazadnje se vse to odraža v rekordno nizki brezposelnosti, ki naj bi se do konca leta še dodatno znižala, kar bo še povišalo pritiske na rast plač.
Posledično se pričakuje, da bo Fed že v maju zvišal ključno obrestno mero vsaj za 0,5 odstotka, temu pa naj bi sledilo še vsaj sedem dvigov. V letošnjem letu naj bi obrestno mero dvignili na 2,6 odstotka, kar že predstavlja raven, kjer monetarne oblasti ne spodbujajo več gospodarske rasti. ECB je pri napovedih bolj previdna in poudarja predvsem svojo fleksibilnost. Previdna je predvsem zato, ker se vojna odvija na evropskih tleh in bi uvedba dodatnih sankcij na uvoz plina in nafte iz Rusije potisnila evroobmočje v recesijo.
Centralne banke bodo obveznice tudi prodajale
Pri naboru ukrepov, ki jih centralne banke lahko uporabijo, je treba omeniti tudi odprodajo obveznic, ki jih imajo v bilanci. Fed že razmišlja, da bi od junija mesečno odprodajal za 100 milijard dolarjev obveznic, ki jih je še do marca odkupoval. S tem se bo pritisk na rast zahtevanih donosnosti obveznic še povečal.
Ključni cilj je ohladitev rasti inflacije, ki se lahko doseže tudi s kvantitativnim zategovanjem. Še več, to lahko postane ključni instrument hitre prilagoditve monetarne politike, ki je v tem trenutku nujen. S pravilnim uravnavanjem ciljne obrestne mere lahko centralna banka odločno pripomore k mehkemu prehodu k nižji inflaciji brez izrazito negativnega vpliva na gospodarsko rast.
Na drugi strani ECB ni še na tej stopnji, saj naj bi še do tretjega četrtletja nadaljevala odkupe obveznic. Poleg tega mora še dodatno paziti, da raven obrestnih mer v perifernih državah, kot sta Italija in Grčija, ne uide izpod nadzora. Vseeno investitorji pričakujejo, da bo tudi ECB prej ali slej primorana dvigniti obrestno mero na pozitivno raven, če že ne začeti odprodaje obveznic.
Prav zaradi tega se tudi za evroobveznice pričakuje, da bomo v naslednjem obdobju priča dvigovanju zahtevanih donosnosti. Od začetka decembra skoraj sedem bilijonov evrov obveznic spet izkazuje pozitivne zahtevane donosnosti. Tistih obveznic, ki izkazujejo negativne, je le še peščica.
Avtor: Radivoj Pregelj, višji upravljavec investicijskih skladov
Objavljeno v: Delo, rubrika: Trg obveznic, datum: 25. 4. 2022
