Alokacija med naložbenimi razredi | Povečujemo naklonjenost tveganim naložbenim razredom

Naložbeni razredi:

Vojna v Ukrajini, posledično energetska kriza, visoka inflacija in restriktivna politika centralnih bank ter ničelna toleranca do Covida na Kitajskem so v lanskem letu povzročili izgubo vrednosti praktično vseh naložbenih razredov. Donosna je bila le naložba v delnice naftnih podjetij. Znižanje borznih tečajev v lanskem letu v kombinaciji z dobrimi poslovnimi rezultati je znižalo vrednotenja delniških trgov pod dolgoletna povprečja, tudi za 2 standardna odklona, po dolgih letih pa vidimo tudi na trgu obveznic vse bolj privlačne nivoje obrestnih mer. Najnižja vrednotenja najdemo v Evropi ter na trgih v razvoju, ZDA pa po drugi strani kažejo drugačno, zgolj povprečno sliko. Nižja vrednotenja so razumljiva, saj visoka inflacija in višje obrestne mere terjajo višjo pričakovano donosnost naložb, to pa lahko dosežemo na dva načina – z znižanjem tečajev ali z rastjo dobičkov. Obstaja velika verjetnost, da se bo stopnja inflacije v letu 2023 začela umirjati, z njo pa se bo umirila tudi potreba po dvigovanju obrestnih mer.

Znižanje dobičkonosnosti poslovanja in nižanje napovedi analitikov se lahko v prvi polovici leta nadaljujejo, vendar ne bo prišlo nujno do recesije dobičkov. Profitne marže namreč lahko upadajo tudi če prodaja raste hitreje od dobička. Stroškovni pritisk na marže zaradi inflacije vhodnih materialov in surovin bo popuščal, za sedaj gredo tudi stroški elektrike in plina v pravo smer. Zadolženost podjetij in prebivalstva ni kritična. Scenarij poslabšanja poslovanja podjetij zaradi nižjega povpraševanja je v prvi polovici leta verjeten, in to je scenarij blage recesije, ki jo trgi že vključujejo. Na vnovičen zagon povpraševanja bo v naslednjem letu vplivalo umirjanje inflacije in »nakopičeno« povpraševanje.

Agresivno uvajanje omejevalnih ukrepov CB je pripeljalo do borznih turbulenc. Dvig obrestnih mer nad pričakovanji ter umik programov odkupov obveznic je povzročil nadpovprečna nihanja. Situacija se bo letos predvidoma umirila, predvsem v smislu manjših negativnih presenečenj. Vrh v obrestnih merah bo predvidoma dosežen v prvi polovici leta, morda proti koncu leta celo opazimo prve napovedi zniževanja obrestnih mer.

Dvig realnih donosnosti na najvišje ravni po nekaj letih izboljšuje privlačnost obveznic. Čeprav   tveganja nadaljnjih dvigov zahtevanih donosnosti ostajajo, so ta tveganja bistveno nižja kot v lanskem letu. Iz tega razloga povečujemo svojo naklonjenost do obveznic, vendar jih kljub temu z vidika pričakovanih donosov postavljamo za delnice.

Tveganja so skoraj v celoti povezana z višino obrestnih mer zaradi zamejevanja inflacije in globino potencialne recesije. Po drugi strani so ta tveganja že dodobra zajeta v tečaje delniških trgov, predvsem pa vidimo v letošnjem letu manj presenečenj, kot smo jih videli lansko leto.

Verjetnost blage recesije oz. gospodarskega upočasnjevanja je visoka, vendar je po vrednotenjih sodeč ta že v veliki meri vračunana v tečaje delnic in obveznic. V kolikor se uresniči pričakovani scenarij umirjanja inflacije in konec dvigovanja obrestnih mer bosta nastopila dva momenta; postopno se bo začelo izboljševati poslovanje podjetij, hkrati pa se bodo zaradi umirjanja obrestnih mer začela dvigovati vrednotenja podjetij. Oboje seveda pomeni rast delniških tečajev, ki bo po našem mnenju višja od donosov ki ga bodo ponujale obveznice. Tudi če inflacija in obrestne mere ostanejo na povišanih nivojih je za podjetja značilno da se dolgoročno prilagajajo z višjimi cenami izdelkov in storitev in s tega vidika zopet nudijo dobro zaščito pred dolgoročno inflacijo. Edini moment ki bi lahko našo alokacijo postavil pod vprašaj je dolgotrajna in globoka recesija, ki ni v osrednjem scenariju.