Triglav Skladi Stockcast in Radivoj Pregelj: Prehod na zeleno gospodarstvo

Matjaž: Dragi poslušalci, drage poslušalke, pa smo končno spet skupaj, tokrat v drugi sezoni. Lepo pozdravljeni! Poslušate Triglav Skladi Stockcast. Z vami smo danes jaz, Matjaž Pogorevc, sem investicijski analitik.

Alexandr: Jaz sem Alexandr Gutirea, sem upravljavec investicijskih skladov.

Klara: Jaz sem Klara Repnik, delam na področju financ.

Radivoj Pregelj: Jaz sem Radivoj Pregelj, upravljalec na individualnem upravljanju premoženja.

Matjaž: S to epizodo začenjamo drugo sezono našega podcasta. Koncept ostaja nespremenjen. Pogovarjamo se o investicijskih temah, ki se nam zdijo pomembne za uspešno dolgoročno investiranje. Verjetno pa ne bo škodilo, če na kratko predstavimo, kaj imamo v mislih z investicijskimi temami tistim, ki z nami niste bili v prejšnji sezoni.

Alexandr: Ja, investicijske teme so izjemno pomembne, po našem mnenju, za sprejemanje investicijskih odločitev. Mi definiramo investicijsko temo kot strukturno spremembo, ki ima otipljiv vpliv na kapitalske trge. In te spremembe so lahko ekonomske, socialne, tehnološke ali družbene narave. Učinek pa mora biti numerično izmerljiv in utemeljiv s skrbno kvalitativno analizo. Torej, mi smo investitorji, sprejemamo investicijske odločitve, tako da s tega vidika je razumljivo, da moramo znati oceniti vpliv na kapitalske trge oziroma na podjetje, v katero investiramo.

Matjaž: Torej proučevanje investicijskih tem je eden od tistih ključnih stebrov pri sprejemanju investicijskih odločitev v naši družbi.

Alexandr: Tako je. In mi razumemo, da je teh investicijskih tem lahko neskončno veliko, zato moramo biti selektivni. In s tega vidika je razumljivo, da mi poskusimo nekako zmanjšati seznam teh investicijskih tem, ki so vredne naše pozornosti in vsako potencialno zanimivo investicijsko temo poskusimo oceniti z vidika kompleksnosti vpliva. Torej iščemo odgovor na vprašanje, ali investicijska téma vpliva na podjetje iz večjega števila sektorjev, pa ocenjujemo še intenzivnost vpliva. Torej iščemo odgovor na vprašanje, ali ima investicijska tema velik vpliv na rezultate poslovanja podjetij. In tretji vidik oziroma tretje vprašanje, na katerega iščemo odgovor, se nanaša na trajanje vpliva. In iščemo odgovor na vprašanje, koliko časa bo investicijska tema vplivala na poslovanje podjetij. Tako da smo dolgoročni investitorji. Iščemo zanimiva podjetja. S tega vidika je razumljivo, da so za nas bolj zanimive investicijske teme, ki so dolgoročne narave in kjer res lahko najdemo priložnosti v različnih segmentih gospodarstva. Tako da to je nekako to. Kratka predstavitev našega pogleda na investicijske teme.

Matjaž: Danes pa začenjamo z investicijsko temo, ki jo v družbi Triglav Skladi ocenjujemo kot izjemno pomembno. Danes bomo govorili o podnebnih spremembah, izzivih, ki jih za človeštvo predstavlja ta problem, in rešitvah, ki jih imamo na voljo. Pravzaprav ravno prehod na zeleno gospodarstvo je po našem mnenju rešitev.

Alexandr: Ocenjujemo, da na tem področju se bodo zgodile pomembne spremembe, da bo prišlo do sprememb tako v strukturi  gospodarstva kot tudi v tehnologiji, kot tudi v obnašanju družbe kot celote. Oziroma ocenjujemo, da te spremembe so nujno potrebne, če hočemo znižati obseg podnebnih sprememb. In podnebne spremembe vidimo kot problem. Ocenjujemo, da to predstavlja velik problem za celotno človeštvo, mogoče celo za obstoj celotnega človeštva. In glede na vse spremembe, ki jih pričakujemo, da se bodo zgodile v naslednjih desetletjih, je razumljivo, da tudi rešitev oziroma razumevanje potencialnih poti za reševanje tega problema je za nas pomembno. Mi smo dolgoročni investitorji in moramo razumeti tveganje in moramo razumeti priložnosti. In razumeti to izjemno kompleksno problematiko nam bo danes pomagal Radivoj Pregelj, ki je zaposlen v naši družbi kot upravljavec na področju individualnega upravljanja. Radivoj ima izjemno veliko znanja in kar je mogoče še najbolj pomembno zanimanje za to področje in verjamemo, da bo on pomagal razumeti to problematiko. Radivoj, lepo pozdravljen!

Radivoj Pregelj: Pozdravljeni in hvala za povabilo.

Matjaž: Radivoj, problematika podnebnih sprememb je z nami že nekaj časa. Vedno bolj aktualna postaja. Tudi v letošnjem letu smo imeli kar veliko požarov, poplav. In me zanima, kaj ti misliš o tem? Kje smo zdaj? Zakaj smo do te točke prišli? Kaj so tisti glavni krivci? Zakaj se sploh pogovarjamo o podnebnih spremembah?

Radivoj Pregelj: Ja, zmeraj bolj se vidi. Te klimatske spremembe so tudi vsem ljudem, vsem nam vidne. Vidimo letošnje poletje, kako je bilo toplo ne samo pri nas, ampak na celi severni polobli. Temperature so bile rekordne. Dežja ni bilo. Ko je prišel, so bile to nevihte, poplave, orkani drugje in tako naprej. To je tudi najbolj vidno. Ampak klimatske spremembe so širše. Ni to samo izpusti CO2 in s tem segrevanje ozračja. To so tudi odpadki, zmanjšanje biodiverzitete, onesnaževanje voda, na drugi strani pretirana uporaba resursov na Zemlji. Tako da to je pripeljalo do nekih zelo velikih ekstremov. In zdaj smo tukaj, kjer smo; pred tem ne toliko problemom, ampak pred izzivom, ki ga ima človeštvo. Mogoče je res to en izmed največjih izzivov, pred katerega je prišlo človeštvo doslej.

Alexandr: Problem je zelo kompleksen. Do tega problema prihaja zaradi velikega števila različnih dejavnikov. Ampak verjetno bi se strinjal s tem, da še vedno izpusti toplogrednih plinov predstavljajo največji problem, s katerim se srečujemo.

Radivoj Pregelj: Res je, vrednost izpustov CO2 oziroma širše toplogrednih plinov, ki so največji v vsej zgodovini človeštva, ti so sploh v zadnjih 100 letih skokovito narasli. Moramo vedeti, da izpusti CO2 na letnem nivoju so dosegli že 43 milijard ton; da, po drugem kazalniku, ko merimo delež CO2 v ozračju, se je ta v zadnjih 100 letih povišal s 320 delcev na milijon delcev na 410 delcev na milijon delcev. Tako da ta skok je bil zelo, zelo močan in da se je tudi samo segrevanje ozračja posledično zgodilo. To pomeni, da temperature se višajo in če ne bomo nekaj ukrenili, lahko se nam zgodi tudi ta črn scenarij, kjer se bo do leta 2100 temperatura ozračja dvignila za 3,5 stopinje glede na pred-industrijski nivo.

Klara: Kaj pa to pomeni pred-industrijski nivo?

Radivoj Pregelj: To pomeni neko povprečno temperaturo, ki se je gibala tam med leti 1850 do leta 1900. Se pravi, ko je prišlo do tega industrijskega preboja na Zemlji in s tem smo v bistvu povečali zelo močno te izpuste.

Alexandr: In kje smo zdaj? Omenjal si problem segrevanja. Se je kaj zgodilo v teh stodvajsetih letih?

Radivoj Pregelj: Ja, seveda, ta količina CO2 še posebej, pa tudi drugih toplogrednih plinov, tukaj so tudi plini, kot so dušik, metan pa ogljikov dioksid, ki izhaja iz uporabe zemlje oziroma poljedelstva. In tega je v ozračju tako veliko, da prihaja do učinka segrevanja, do učinka tople grede in učinek tople grede enostavno pomeni, da se temperature višajo, da se ledeniki talijo in posledično tudi morja dvigajo. Tako da ta vpliv je zelo obsežen in širok.

Alexandr: In za koliko se je že povečala temperatura?

Radivoj Pregelj: Temperatura se je povečala tam nekje med 0,95 stopinje Celzija do 1,9 stopinje Celzija, merjeno po različnih metodologijah. Seveda glede na pred-industrijsko dobo.

Klara: Pa če tako gledamo, recimo, največ CO2 spustijo ravno podjetja v industriji, potem 30 % izpusta je zaradi pridobivanje elektrike in potem 15 % zaradi kmetijstva.

Alexandr: 14 % predstavlja izsekavanje gozdov. Drugače pa tretja pomembna skupina, kar je verjetno nekako pričakovano, je transport, torej različne vrste transporta.

Radivoj Pregelj: Ja, po mojih podatkih kar 37 % vseh končnih izpustov v ozračje predstavlja transport in od tega kar 70 % odpade na osebne avtomobile in tovornjake. Tako da zato je toliko poudarka in tako velik pomen na električnih avtomobilih in električnih tovornjakih. Ker to res na koncu predstavlja ta velik delež izpustov, pod črto, vsaj četrtino končnih izpustov sta ta dva segmenta.

Klara: Ampak če pogledamo po tem iz vidika, da bi vsi avtomobili, v bistvu transportna sredstva, šla na baterije, pomeni, da bomo porabili več elektrike za proizvodnjo, več elektrike pomeni ponovno več izpusta CO2, če ne bomo šli na obnovljive vire energije. In je zdaj tako, pač po eni strani imamo težavo, da če transporti ne bodo na notranje izgorevanje, pomeni, da bomo več elektrike porabili. Potem, drugo je, da je še ena težava, da ta naša tehnologija trenutno recimo baterij ne omogoča skladiščiti. Ne vemo, kam bi vse baterije dali. Tudi za izdelavo baterij je potrebno imeti ogromno surovin. In a je to res tako zeleno?

Radivoj Pregelj: Treba se je zavedati, da vse tehnologije, s katerimi zdaj trenutno razpolagamo, seveda niso zelene. Vsaj na eni točki celotne verige niso zelene. Ampak vsekakor najbolj onesnažuje premog, je odgovoren za tistih največ izpustov v zrak, poleg drugih fosilnih goriv. Tako da tukaj, ko delamo pri tem prehodu na neko trajnostno družbo, je vsekakor treba imeti to v vidiku, se pravi dobiti alternative, ki bi nadomestile v prvi vrsti premog in v drugi vrsti ta fosilna goriva. Tehnologij je več, nekatere so seveda bolj zelene, nekatere so nekoliko manj. Zdaj, v tej prvi fazi, je najbolj kritično, da se zmanjšajo izpusti CO2, verjamem pa, da v enem doglednem času se bodo vse te tehnologije izpopolnile in da bomo prešli na bolj zeleno proizvodnjo elektrike oziroma druge energije. Jaz bi na tem mestu mogoče dal en primer Slovenije. Ne vem, koliko ste seznanjeni, v Sloveniji se v tem trenutku nekako porabi 14 teravatov elektrike na leto. Vse energije, ki jo porabimo tako po mojih ocenah, ko pogledamo, je pa 56 teravatov, 55, 56 teravatov. Zdaj, vemo, da transport, vozimo se z avtomobili z notranjim zgorevanjem in to odpade na dizel, na bencin, porabimo še dodatnih, ne vem, 14, 15 teravatov. In seveda, če bi zdaj prešli na elektriko, pa bi vsi kupili Teslo pa Zoe od Renaulta pa podobne, bi seveda morali zagotoviti elektriko. To pomeni dodatnih 14, 15 teravatov. In to elektriko bo treba spet narediti iz nekih virov, ki ne povzročajo toliko izpustov. In zdaj tukaj imamo dosti tehnologij na razpolago. Seveda, tukaj so te najbolj zelene, veter, sonce. Ampak tudi druge. Jaz sem prepričan, da na koncu tudi jedrska energija bo vsaj pri tem prehodu zelo pomembna in ne nazadnje, tudi plin bo verjetno pomagal k temu lažjemu prehodu, da pridemo na nek nov energent kot zeleni vodik. Ali pa tudi fuzija.

Matjaž: Kdo je zdaj glavni krivec za podnebne spremembe? Bi rekel, da so to države, podjetja, posamezniki? Kdo od teh deležnikov bi moral narediti največ pri tem, da se podnebne spremembe zaustavijo?

Radivoj Pregelj: Jaz mislim, da po eni strani kazanje s prstom je neproduktivno, da smo vsi tukaj odgovorni, da moramo vsi narediti domačo nalogo, tako države, institucije kot seveda posamezniki. Še posebej se je treba zavedati, da če kot posamezniki bomo vzeli to problematiko za svojo in vplivali na vse akterje, na institucije, na države, da bodo tudi države pristopile in politika veliko bolj aktivno k reševanju te problematike. In ko bodo še bolj regulirale, mogoče obdavčile te onesnaževalce, in države nekako omogočile neke spodbude prehoda k bolj trajnostni družbi, da bo ta proces veliko hitreje stekel in lažje.

Matjaž: V preteklosti smo nekaj aktivnosti na tem področju že naredili, imeli smo Pariški sporazum, potem smo imeli Green Deal, imamo trajnostne cilje Združenih narodov, emisijske kupone. Kaj smo s tem storili? A se to že kje opazi? Da smo s temi zavezami, ki jih imamo, pa s temi odločitvami, ki so bile sprejete na mednarodnih ravneh, že kaj spremenili?

Alexandr: Konec koncev, Pariški sporazum je bil dosežen leta 2015, torej že sedem let. Ali pa smo res kaj dosegli?

Radivoj Pregelj: Jaz mislim, da smo. Ne nazadnje tudi, če pogledamo izpuste CO2, vidimo, da vsaj v Evropi so se zmanjšali, tako da v zadnjih letih nek presežek bil narejen v tej smeri. Vsekakor so to iniciative, ki so zelo pomembne na tej poti in nam kažejo smer. Začelo se je postavljat cilje. Začelo se jih je merit in začelo se je spremljati to in, jasno, na tej poti postaja zmeraj bolj ambiciozno. Jaz mislim, da bomo ostali še bolj ambiciozni in bomo hoteli še višje cilje doseči. Se pravi, večje zmanjšanje CO2, manjše onesnaževanje. In to je samo pozitivno. To pomaga pri reševanju teh izzivov. Pariški sporazum, že iz leta 2015, takrat je teh 196 podpisnikov se zavezalo zmanjševati te izpuste do leta 2030. Tam je tudi jasno zapisan cilj, da zvišanje temperature glede na leto 1990 ne bo večje kot 1 in pol stopinje Celzija oziroma vsaj veliko manjše od dveh stopinj Celzija. Tako da tukaj je jasna smer, kam bi morali iti. Potem omenil si teh sedemnajst ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov. To je tudi širše gledano, to ni samo okoljevarstveno, to so tudi socialni kazalniki. Ne nazadnje upravljavski kazalniki za podjetja. Potem za nas, ki prihajamo iz finančnega sveta, so pomembna tudi ta načela Združenih narodov za odgovorno investiranje. Ne nazadnje, v Evropi imamo ta zeleni dogovor. To je skupek nekih iniciativ, nekih projektov za prehod na trajnostno družbo. Del tega je na primer v lanskem letu sprejeta iniciativa Fit za 55. To pomeni, da bi do leta 2030 zmanjšali ne za 40, ampak celo za 55 % izpuste CO2. Potem, pri vsej tej zadevi je pomembna iniciativa oziroma projekt Carbon Disclosure Project, se pravi projekt razkrivanja izpustov CO2. Za to so dali pobudo 515 nacionalnih vlagateljev, ki kontrolirajo več kot 106 bilijonov dolarjev premoženja in pomagali vzpostaviti nek okvir poročanja teh izpustov in po tem projektu že 14 tisoč svetovnih podjetij in organizacij poroča o izpustih.

Matjaž: Potem smo kar na pravi poti, vse te aktivnosti, ki jih delamo, pa usmeritve, ki jih imamo. Si optimističen glede prihodnosti? Bomo dosegli te cilje?

Radivoj Pregelj: Sem optimističen. Sem pa hkrati tudi realističen. Vem, da so izzivi zelo veliki, in to verjetno je res en večjih izzivov, če ne že največji, kar ga je človeštvo kdaj imelo. Ampak imamo znanje na svoji strani, tehnologijo, inovativnost. Res je tudi, da to veliko stane. Po nekih ocenah je potrebno 2500 milijard letno investirati v ta trajnostni prehod na svetovni ravni, da bi dosegli nek preboj. Ampak jaz mislim, da tako kot je večkrat že človeštvo dokazalo znanje, moč, voljo, da doseže, ne nazadnje v korona krizi, ko se je tako hitro dobilo ta zdravila in cepiva, tudi pri tem izzivu bomo kos vsemu temu.

Alexandr: Mogoče je odraz sprememb v pogledu na situacijo. Je večja razširjenost tako imenovanega ESG investiranja, torej investiranja, ki upošteva okoljske dejavnike, socialne dejavnike in upravljavske dejavnike. Marsikdo bo celo rekel, da je to sinonim za trajnostno investiranje, ESG investiranje. To vidiš kot premik v pozitivno smer, da zanimanje za nekoliko bolj sistematizirano upoštevanje trajnostnih dejavnikov pri investiranju, da se to širi tako pri procesu investiranja kot tudi z vidika povpraševanja s strani vlagateljev?

Radivoj Pregelj: Ja, jaz mislim, da to je zmeraj bolj pomembno. Prav zaradi te širine te problematike, da ko se analizira neko podjetje, da se tudi te ESG dejavnike, se pravi te trajnostne vidike vključi v to analizo posameznega podjetja, ker ti trajnostni vidiki res pomenijo na eni strani neko določeno tveganje, ki ga podjetje bo imelo, ampak tudi priložnosti. Z obeh strani moramo gledati vso situacijo in so še kako pomembni. Če naredimo konkretno analizo nekega podjetja, bomo videli, da te klimatske spremembe s sabo prinesejo tveganja. Na eni strani, ali bo podjetje res doseglo te prihodke, ki jih načrtuje v naslednjih petih, desetih letih, ker se dogajajo te velike klimatske spremembe. Ali bo na drugi strani imelo neke odhodke, neke stroške, povezano s tem, neke investicije? Vse to bo vplivalo na denarni tok, na neto dobiček, ki ga bo podjetje izkazalo. Tako da to je zelo pomembno, da mi integriramo te trajnostne dejavnike v samo vrednotenje in tudi v investicijski proces.

Klara: Na tem področju pa so spremembe tudi na področju regulative. Ali je to res?

Radivoj Pregelj: Regulativa se zelo hitro spreminja. Tukaj je še posebej Evropska unija zelo, zelo aktivna na svetovni ravni. Sprejela je vrsto uredb, najbolj odmevne so SFDR uredba, na primer, za poročanje finančnih podjetij glede naložb, trajnostnih naložb in sprejetih trajnostnih politik. Na drugi strani je tukaj tudi EU taksonomija. To je druga uredba, ki jasno klasificira 77 sektorjev glede na njihovo trajnostnost. Se pravi, koliko prispevajo k enem izmed teh šestih ciljev, trajnostnih ciljev, od zmanjševanja podnebnih sprememb do prilagoditve podnebnih sprememb, do promocije biodiverzitete, pa zmanjševanja onesnaževanja vod pa zmanjševanja nasploh onesnaževanja, pa prehod na krožno gospodarstvo.

Klara: Prej smo omenjali tudi emisijske kupone, pa me zanima, kakšen pogled imaš ti na to.

Radivoj Pregelj: Kuponi, jaz mislim, da so v tem pogledu zelo pomembni. Jaz mislim, da konec koncev imajo podjetja cilj ustvariti dobiček. In morajo se truditi, da naredijo čim večje prihodke s čim manjšimi stroški, da je dobiček čim večji. Zelo pomembno je, da podjetja, če uporabljajo več resursov, naravnih resursov, naravnih virov, da zato tudi več plačajo. In emisijski kuponi so ravno ta instrument, da se vsakemu podjetju, ki zdaj onesnažuje več, naroči, da tudi plača več. In kje postaviti to ceno, je lahko tudi zelo pomembno. In podjetja, ki bolj onesnažujejo, bodo še kako previdna in bodo šla po poti trajnostnega razvoja, da bodo manj onesnaževala, če bodo več plačala. Zato jaz mislim, da je ta inštrument emisijskih kuponov zelo pomemben. Ne nazadnje vidimo, da so ga tudi druge države vzele za svojega. Ne nazadnje tudi Kitajska gre po tej poti. Jaz mislim, da tudi ostale države po svetu bodo nekaj inštrumentov, ki jih je Evropa že razvila, vzele za svoje.

Alexandr: Sem pred kratkim poslušal podcast ravno na temo uporabe emisijskih kuponov kot morebitne rešitve oziroma načina zniževanja izpustov toplogrednih plinov. Zraven so bili omenjeni še emisijski davki. Imaš kakšno mnenje glede tega? No, v tem podcastu je bilo rečeno, da je treba skupaj uporabljati tako emisijske kupone kot tudi emisijske davke. Kakšno je tvoje mnenje?

Radivoj Pregelj: Ja, vsekakor kombinacija obeh. Zdaj trenutno emisijski kuponi pokrivajo 45 % izpustov CO2 v Evropi. To pomeni, da prostora za razširitev teh emisijskih kuponov je zelo veliko, na drugi strani tudi davkov. Jaz mislim, da oba inštrumenta sta tukaj primerna, sicer odvisno po področjih. Vsekakor se moramo zavedati, da v doglednem času bo vsekakor tisti, ki bo uporabil naravne vire ali pa povzročal več izpustov, bo tudi več plačal. Te formule nekako do zdaj nismo še uspeli dobiti, koliko bi znašali ti kuponi. Ampak jaz mislim, da je to naloga trga, da na koncu dneva to pokaže. Več ko bo izpustov, večji kot bodo pritiski, večji kot bodo klimatske spremembe, jasno, vse večja pozornost bo temu namenjena in večji stroški bodo za podjetja iz tega izhajali. Zdaj, lahko gremo tudi po sektorjih pogledat. Vemo, da to so še posebej podjetja iz energetskega sektorja ali pa podjetja iz materialov in surovin ne na drugi strani ali pa sektorja utilities. Tako da na te tri sektorje se večina teh kuponov oziroma davkov nanaša.

Alexandr: Saj konec koncev ta segment proizvodnje električne energije, torej sektor javne oskrbe in ogrevanja tudi.  Sektor javne oskrbe, no, ta segment prispeva približno 30 odstotkov vseh izpustov CO2. Jaz imam eno vprašanje. Glede na to, da je tema današnje epizode prehod na zeleno gospodarstvo. Ali se ti sploh strinjaš s trditvijo, da ravno pristanek človeštva v tem območju, ko je gospodarstvo zeleno, da je to rešitev tega problema, s katerim se trenutno srečujemo?

Radivoj Pregelj: Ja, absolutno. Jaz mislim, da če ne pridemo na neko zeleno gospodarstvo oziroma neko trajnostno gospodarstvo, že sama beseda pomeni, da je trajnostno, da traja. To pomeni, da tudi našim otrokom, našim zanamcem bomo pustili nek svet, ki ni tako umazan, ni tako onesnažen, vode niso tako umazane, da ni toliko odpadkov in tudi, da nismo pokurili toliko resursov. Tako da to je zelo, jaz mislim zelo zelo pomembno, da se ta problem naslovi. Malokdo ve, na primer, da mi v Evropi povprečno porabimo 75 % več resursov, v povprečju, kakor jih naravno biološko okolje generira, v Sloveniji celo še več kot to. In zato je to treba nasloviti, niso to samo izpusti CO2. Ta problematika je širša.

Klara: Potem bi morali tudi mi kot posamezniki konkretno spremeniti naše navade, če toliko več resursov porabimo.

Radivoj Pregelj: Ja, vsekakor lahko pogledamo. Jaz mislim, da je to nujno, da tudi naše navade se temu prilagodijo.

Matjaž: Zdaj vidim pač, ko se pogovarjamo o tej temi, kakor so se abolicionisti pogovarjali o prepovedi sužnjelastništva takrat, smo prišli do tega, da sprejmemo človekove pravice. Tudi zdaj mogoče smo v tem obdobju, ko bomo prišli do tega spoznanja in spremenili pot mentalitete, da res postajamo naravnani in primerni, da lahko dosegamo zelene cilje in dosežemo nekoč tudi zeleno gospodarstvo. In bomo gledali na tale čas nazaj, kakor na tisti čas začetka revolucije zelenega gospodarstva.

Alexandr: Ali lahko še jaz ponudim svoje razumevanje te problematike oziroma te investicijske teme? Torej, zakaj je to lahko pomembno. Jaz se strinjam s tabo, Radivoj. In če gledamo z vidika dolgoročnega investiranja, mislim, da vsak bi moral na tak način razmišljati. Konec koncev imamo pred sabo zelo pogosto 10, 20, 30, tudi 50, 60 let. Je pomembno razumeti, kje se bo nahajal svet takrat, ko se bo naše obdobje investiranja zaključilo. In kakšna bo pot do tega sveta? In če se strinjamo s tem, da zaradi težav, s katerimi se srečujemo zaradi podnebnih sprememb, se bo moral zgoditi prehod v zeleno gospodarstvo, torej, če imamo to predpostavko - čez 30, 40 let bomo imeli zeleno gospodarstvo. Potem, če razumemo, kako izgleda to zeleno gospodarstvo, potem pa lahko ugotovimo, katera podjetja so lahko del tega gospodarstva, so lahko del te družbe, konec koncev zato, ker tudi to je pomembno, kako bodo posamezna podjetja sprejeta s strani družbe. Bo sploh sprejemljivo določeno početje ali pa ne. In če razumemo, če znamo oblikovati vizijo tega sveta, tudi če je mogoče nerealistična, bomo lahko zelo presenečeni, koliko različnih investicijskih priložnosti bomo zaznali in s tega vidika se mi zdi, da je ta investicijska tema lahko zelo, zelo zanimiva in pomembna za razumevanje.

Radivoj Pregelj: Ja, Alexandr, se popolnoma strinjam. Seveda, jaz mislim, da nekatera podjetja, ki zdaj obstajajo, ne bodo več obstajala, nekatera mogoče, ki zdaj obstajajo, bodo tudi ostala med zmagovalci. Verjetno se bo rodilo kar nekaj novih, ki mogoče še niti ne obstajajo in bodo potem zmagovalci. Ne nazadnje en lep primer lahko vidimo, katera podjetja so ostala od tega dotcom balona iz leta 2000, pa jih vidimo tudi zdaj med tehnološkimi podjetji. To nam pove, da nekaj jih je ostalo, veliko pa tudi ne. In jaz vidim, da nekaj podobnega se bo tudi tukaj zgodilo. Predvsem je težko napovedati na dolgi rok. Mi hočemo kot družba leta 2050 imeti družbo brez neto emisij. To pomeni, da vsekakor bodo neka podjetja, ki se ukvarjajo z vodikom, s fuzijo, tukaj zelo pomembna. Seveda ta, ki proizvajajo omrežja pa baterije vsekakor jaz mislim, da bodo tudi med zmagovalci. Mogoče nas zna presenetiti tudi kakšno energetsko podjetje, o katerem zdaj govorimo "umazano energetsko podjetje", da bo ostalo. Ne smemo pozabiti, da kakšna podjetja, tudi evropska, na primer Shell. Shell je eno izmed večjih naftnih podjetij, ki seveda onesnažuje, ima veliko izpustov, ampak je, jaz bi si upal trditi, eno izmed najbolj teh, ki je šlo po tej poti zmanjševanja izpustov. Politik zmanjševanja izpustov CO2 in alternativnih virov, tako da nas znajo tudi ta stara podjetja, s staro tehnologijo presenetiti. Ne nazadnje, ker imajo znanje, imajo kader, imajo tudi veliko finančnih resursov in to bo tudi ključno.

Alexandr: Vsekakor. Tukaj bi mogoče izpostavil še eno stvar. Ko govorimo o boju s podnebnimi spremembami, o doseganju določenih ciljev na področju zniževanja izpustov toplogrednih plinov, nikakor ne moremo pozabiti tudi drugih vidikov trajnostnega življenja. In vsi ti cilji so pomembni, tako da moramo zelo paziti, kakšne odločitve sprejemamo. Torej, hočem reči, da ni dovolj, da znižujemo izpuste CO2 oziroma toplogrednih plinov, če po drugi strani uničujemo okolje na drugih področjih, če po drugi strani znižujemo določene standarde na področju upoštevanja interesov širše družbe. In konec koncev moramo vsekakor upoštevati ta vidik kakovosti upravljanja družbe. Samo to sem hotel izpostaviti za poslušalce. Okolje je pomembno, vsekakor. Ampak moramo upoštevati tudi druge komponente, ne smemo pozabiti nanje.

Radivoj Pregelj: Hvala, Alexandr, da si to spomnil. Se popolnoma strinjam. ESG vidik je širši, absolutno. Tukaj je E - okolje, S - družba, G - governance pomeni upravljavski vidik. Tukaj so vsi trije zelo pomembni. Pod S spadajo človekove pravice, delavske pravice, enakost med spoli. To je še kako pomembno, če hočemo kot družba biti celovita, vključujoča, taka, ki spoštuje razlike. To je vsekakor zelo pomembno, ker samo neka vključujoča družba bo uspela narediti prehod naprej, ki bo tudi vzdržen. Tretji vidik, ta governance, ta upravljavski vidik, jaz mislim, da je tudi izjemno pomemben. Ker če upravljavska struktura podjetij in institucij vzame za svoje te trajnostne vidike in deluje v tej smeri, potem, bom rekel, če kapitan ladje ladjo vodi v pravi smeri, bomo vsekakor tudi mi kot družba šli v pravi smeri. Zato ta upravljavski vidiki je tako zelo pomemben. Ja, je okoljski vidik seveda pomemben, ker zdaj te klimatske spremembe so kar korenite. Ampak vsi trije vidiki skupaj so pri nekem nadaljnjem razvoju fundamentalnega pomena.

Alexandr: Skratka, pred nami je še dolga pot, ki bo verjetno zahtevala veliko truda, da prehodimo to pot in verjetno v določenih pogledih tudi poguma, ker bodo potrebne spremembe v našem razumevanju, razumevanju naših potreb. Tako da ne bo enostavno, ampak vsekakor pa bo zanimivo.

Radivoj Pregelj: Absolutno bo zanimivo. Jaz ostajam optimist. Mogoče bom tukaj eno stvar povedal. Lahko se obrnemo nazaj, kje je bila družba pred 100 leti pa vidimo, da smo pri vseh treh komponentah že naredili konkretne korake naprej. Pa treba je vedeti, da pred 100 leti je družba podvojila znanje, če tako rečem, vsakih sto let. Zdaj podvoji znanje vsakih 13 mesecev. Verjetno zaradi interneta stvari bomo podvojili znanje vsakih 12, 13 ur. To pomeni, da bomo imeli veliko večjo možnost odgovoriti na te izzive, ki prihajajo.

Alexandr: Seveda, popolnoma se strinjam in jaz mislim, da tudi Matjaž in Klara delita to mnenje.

Klara: Ja, se strinjam popolnoma z obema.

Matjaž: Tako je.

Alexandr: No, mislim, da smo se dotaknili pomembne tematike. Jaz si upam trditi, da zdaj vemo več kot na začetku snemanja in upam, da tudi poslušalci bodo kaj odnesli od tega. Tako da hvala lepa, Radivoj. 

Matjaž: Hvala, da si si vzel čas, Radivoj, za nas.

Radivoj Pregelj: Hvala za povabilo. Z veseljem na tako tematiko, tako da uspešno tudi vam naprej pri tej trajnostni poti.

Alexandr: Hvala lepa.

Matjaž: Podcast, ki ste ga poslušali, je informativne narave in ne predstavlja naložbenega priporočila oziroma investicijskega svetovanja. Je splošne narave in ne more upoštevati posameznih potreb poslušalcev.