Riž je dražji

Indijska vlada se je odločila za zelo drastičen ukrep – prepovedali so izvoz riža. Vest ne bi bila preveč pomembna, če ne bi šlo za državo, ki je tudi največji svetovni izvoznik riža. Izvoz riža iz Indije namreč predstavlja okoli 40 odstotkov celotnega svetovnega izvoza riža.

Drugi izvoznik riža po velikosti je Tajska. Po tej odločitvi so tudi na Tajskem kmete pozvali, naj letos posejejo manj riža. Poziv naj bi bil izrečen predvsem zaradi zaščite vodnih virov. Pričakuje se namreč suša. Po sedmih letih se v Pacifik vrača El Niño. Temperature Pacifiškega oceana v njegovem tropskem delu so namreč nad povprečjem, kar lahko za več mesecev ali celo za več kot eno leto vpliva na vreme v različnih delih sveta.

Tako naj bi v Južni Ameriki, predvsem na vzhodni obali celine, zaznali večjo količino padavin kot običajno. Obratno se pričakuje za večji del Južne in Jugovzhodne Azije ter Avstralijo – tam bo padavin precej manj, pričakuje se suša. Za proizvodnjo riža so nujne velike količine vode, zmanjšana količina padavin pomeni manjši pridelek, s tem pa se bo zviševala tudi cena.

Zaščita pred inflacijo

V Indiji bodo prihodnje leto parlamentarne volitve. Država želi zaščititi državljane pred višjimi cenami riža, ki je v Indiji osnovno živilo. S prepovedjo izvoza – razen izjem, ki jih mora odobriti država – želijo cene riža zadržati na nizkih ravneh, s tem pa omogočiti, da bodo vsi prebivalci imeli dostop do hrane in tudi da se ohrani njihova kupna moč. Če se bo riž podražil, bodo v revnejših državah, kjer hrana predstavlja večji del potrošnikovih izdatkov, lahko nastala inflacija.

Azijske države za zdaj ne zaznavajo večjih stopenj inflacije. V Indiji je zadnji objavljen podatek o inflaciji 7,4 odstotka, medtem ko v zadnjih dveh letih inflacija ni presegla osem odstotkov. Kitajska je po zadnjih podatkih celo zabredla v deflacijo, zadnji podatek za inflacijo je -0,4 odstotka.

Tudi v drugih južnoazijskih državah se inflacija znižuje. V Indoneziji je padla na tri odstotke, medtem ko je bila še lani na šestih odstotkih. Za Filipine je zadnji podatek 4,7 odstotka, potem ko je še na začetku letošnjega leta inflacija znašala 8,7 odstotka. Inflacija na Tajskem je 0,4 odstotka.

Če bi prišlo do visoke rasti cen riža, bi se inflacijski trendi utegnili spremeniti in spet bi zaznali višjo rast cen. Temu bi morale slediti centralne banke. Ob nižjih inflacijskih stopnjah bi bilo mogoče, da bi znižali obrestne mere in s tem spodbudili gospodarstvo. Če pa bo inflacija spet začela rasti, znižanj verjetno ne bo, in mogoče je celo, da bomo videli kakšno zvišanje.

Cena tone riža, proizvedenega na Tajskem, se je po objavi prepovedi izvoza iz Indije močno zvišala, vendar se je potem tudi nekoliko korigirala. Letos to pomeni, da je cena, merjena v ameriških dolarjih, zrasla že za skoraj 20 odstotkov. Mogoče je, da se bo kratkoročno nekoliko znižala, če ne bo novic o omejitvah izvoza ostalih držav, ki so pomembne izvoznice riža. Na rok nekaj mesecev pa bo na ceno verjetno vplivalo vreme. Če bo na jugu Azije suša, utegnejo cene ostati na visokih ravneh ali še celo zrasti. Če bodo padavine v okviru predvidenih, se utegnejo cene riža spustiti na prejšnje ravni.