TRGI V RAZVOJU – december 2021

Kitajska – srednja investicijska privlačnost

Gospodarska rast se stabilizira, v tretjem četrtletju je znašala 4,9%. Indeks PMI trenutno znaša več kot 50 in je še v obočju optimizma. Tudi sicer je pričakovati, da Kitajska v prihodnje ne bo več mogla generirati gospodarske rasti v višini 6% ali več, deloma tudi zaradi visoke osnove. Tudi v letu 2022 bo verjetno gospodarska rast nižja. Država ne daje več napovedi gospodarske rasti kot v preteklosti, ko so bile napovedi na ravni okoli 6 %. Zelo verjetno v prihodnosti ne bodo toliko pozornosti namenjali hitrosti gospodarske rasti, pač pa bolj tehnološkemu razvoju. Kitajska se mora razvijati, če nič drugega zaradi zunanjih pritiskov. Glede Kitajske se pojavlja več vprašanj, na katera bomo iskali vprašanja v naslednjem letu:

• regulacija,
• nepremičninski sektor,
• odnosi z ZDA.

V letu 2021 so bila predvsem tehnološka podjetja deležna precejšnje regulacije. Nekatera, predvsem izobraževalna podjetja, so prišla na rob obstoja. Regulacija naj bi zmanjšala monopolno moč tehnoloških podjetij, odpravila nepoštene prakse ter zmanjšala neenakost v družbi. Na prvi pogled tehnološka podjetja ne bodo več mogla dosegati stopenj rasti poslovanja kot v preteklosti, pod pritiskom bo tudi donosnost poslovanja. Kakšni bodo poslovni rezultati po regulatornih vplivih bo znano šele prihodnje leto. Prav tako je vprašanje, ali so regulatorni posegi že končani, ali se bodo še nadaljevali. Investitorji so izgubili zaupanje v kitajske tehnološke delnice in v letu 2021 so izgubile precejšen del vrednosti, nekatere tudi več kot polovico. Investitorji morajo najprej pridobiti zaupanje, da so se regulatorni posegi končali, preden bodo začeli spet z večjimi nakupi tehnoloških delnic. Zanimivo bo tudi primerjati poslovne rezultate leta 2022 s poslovnimi rezultati v letu 2021, saj so se pravila poslovanja v letu 2021 na nekaterih področjih močno spremenila.

Nepremičninski sektor Evergrande je samo vrh ledene gore kitajskega nepremičninskega sektorja, ki po nekaterih ocenah obsega celo 30% kitajskega BDP. Zelo verjetno ne bo prišlo do nekontroliranega propada podjetja, pač pa bodo po korakih želeli poplačati upnike. Pričakovati je tudi, da propad podjetja, v kolikor do njega pride, ne bo povzročil večjih likvidnostnih težav, saj kitajska centralna banka budno spremlja situacijo in lahko zagotovi likvidnost v sistemu. Bolj se zastavlja vprašanje, kaj bo naprej, oziroma ali bo prišlo do manjšega interesa kupcev na nepremičninskem trgu. Na koncu lahko nove projekte dobijo tudi finančno trdna nepremičninska podjetja, ki pa jih ni prav veliko. Zastoj pri gradnji stanovanj pa bi negativno vplival na gospodarsko rast. Ena od možnih rešitev je tudi, da bi država skladno s svojo politiko skupne blaginje začela graditi socialna stanovanja, saj so cene stanovanj ponekod že tako visoke, da so za nekatere že nedostopne.

Odnosi z ZDA bodo vplivali na kapitalski trg le, v kolikor se ameriške oblasti odločijo, da bodo umaknile kitajske delnice s kotacije na ameriških borzah, kar bi zmanjšalo dostop ameriških investitorjev do teh podjetij. Sicer so tudi pritiski s kitajske strani, da se prve ponudbe delnic (IPO) ne izvajajo na trgih v ZDA. ZDA bi lahko dala na črno listo še kakšna podjetja zaradi domnevnega sodelovanja s kitajsko vojsko, s čimer ameriški investitorji ne bi imeli več dostop do teh delnic. Pri odprtih vprašanjih glede Tajvana, Tibeta in Ujgurov ne pričakujemo večjih sprememb.

Vseeno se bo Kitajska morala še naprej razvijati. Tako vidimo potencial v zeleni energiji, saj Kitajska še vedno 60% svoje električne energije proizvede iz premoga. Še vedno bodo perspektivna tehnološka podjetja, saj bodo Kitajci morali vlagati v razvoj novih tehnologij. Da se bo povečevala skupna blaginja, bo morala rasti tudi potrošnja, kar je priložnost za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo potrošnih dobrin. Zanimivo zna biti tudi na trgu električnih avtomobilov, vendar pa je tukaj že kar nekaj konkurence, prihajajo pa tudi novi ponudniki.

Južna Koreja – srednja investicijska privlačnost

Gospodarstvo Južne Koreje bo v letu 2022 verjetno raslo nekoliko počasneje kot v letu 2021, pri čemer pričakujemo, da bo potrošnja ključni dejavnik, pri tem pa velja opozoriti, da so gospodinjstva že precej zadolžena. Indeksi PMI trenutno padajo in so blizu meje 50, kar pomeni, da se gibljejo proti območju pesimizma, kar je lahko posledica motenj v dobavnih verigah. Korejsko gospodarstvo je močno izvozno usmerjeno. Trenutno korejski izvoz raste po stopnjah nad 30%, kar je deloma posledica nizke baze iz lanskega leta. Inflacija se krepi in je trenutno na 3,7%, kar je višje od pričakovanj centralne banke, pa tudi višje od ciljne inflacije. Visoka inflacija je predvsem posledica rasti cen energentov. Korejska centralna banka je že dvakrat letos dvignila obrestno mero, tako da so obrestne mere zrasle z 0,5% na 1%. Kljub temu, monetarna politika še vedno ostaja spodbudna. Marca 2022 so volitve in do takrat lahko pričakujemo določene ukrepe s strani države. Nakazujejo se celo možnosti, da bodo ukrepali proti tehnološkim podjetjem, ki naj bi imeli preveliko tržno moč. Delnice teh podjetij so trenutno pod pritiskom. Tudi za Korejo so pomembni polprevodniki, saj imajo precej tehnoloških podjetij, pa tudi proizvajalcev avtomobilov. Ureditev razmer bi tako pozitivno vplivala na korejsko gospodarstvo. Država je relativno dobro prebrodila covid-19 krizo, vendar pa v Južni Koreji še vedno obstajajo določene omejitve, kar lahko predstavlja priložnost za izboljšanje potrošnje, v kolikor bodo omejitve umaknjene. Delniški trg v letošnjem letu ni zabeležil večje rasti, kar lahko predstavlja potencial za v prihodnje.

Z vidika investiranja v korejska podjetja priložnosti vidimo v podjetjih, ki so izpostavljena razvoju in proizvodnji polprevodnikov in električnih baterij ter podjetjih, ki so aktivna na področju razvoja zdravil. Po drugi strani vidimo manj potenciala pri korejskih proizvajalcih avtomobilov, bankah in telekomunikacijskih podjetjih (velika korejska telekomunikacijska podjetja (Kakao, Naver) so se v zadnjem času znašla pod regulativnimi pritiski). Hkrati opozarjamo, da ima Samsung Electronics več kot tretjinski delež v indeksu MSCI Korea, zaradi česar je gibanje indeksa celotnega trga močno odvisno od gibanja delnice Samsung Electronics.

Tajvan – srednja investicijska privlačnost

V tretjem četrtletju 2021 je tajvansko gospodarstvo zabeležilo rast v višini 3,7%, kar pomeni, da se rast po okrevanju od pandemičnega dna spet stabilizira. V letu 2022 bo gospodarska rast predvidoma nižja. Rast industrijske proizvodnje v oktobru je znašala 11,25%, medtem ko je indeks PMI znašal 55, kar pomeni, da je še vedno v območju optimizma. Inflacija raste, in se približuje 3%, medtem ko centralna banka še vedno drži obrestne mene na nizkih 1,125%. Za izvozno usmerjeno gospodarstvo kot je tajvansko, je zelo pomemben izvoz. Ta še vedno raste po stopnjah 30% in več, kar je deloma posledica nizke baze, pa tudi rasti izvoza polprevodnikov. Prav polprevodniki so pomembne del tajvanskega gospodarstva in eden glavnih izvoznih artiklov. Trenutno je na globalnem trgu pomanjkanje polprevodnikov in pričakujemo, da bo tako še nekaj časa ostalo. Povpraševanje je še vedno veliko, po drugi strani pa so nove kapacitete šele v izgradnji in preteklo bo kar nekaj časa, preden bo v njih stekla proizvodnja. Tako presežka na trgu polprevodnikov in s tem pritiskom na cene ne pričakujemo pred drugo polovico leta 2022. Prav zaradi stanja na trgu polprevodnikov ter uspešnega poslovanja ostalih tehnoloških podjetij dajemo tajvanskemu trgu srednjo investicijsko privlačnost.

Geopolitična trenja med ZDA in Kitajsko vidimo kot potencialno tveganje, saj Kitajska vidi Tajvan kot del svojega ozemlja, obenem pa je Tajvan ameriški zaveznik. To tveganje je treba imeti v mislih in spremljati situacijo na področju odnosov Kitajska – Tajvan – ZDA.

Z vidika investiranja v tajvanska podjetja priložnosti vidimo predvsem pri tehnoloških podjetjih in sicer med podjetji, ki so aktivni na področju razvoja in proizvodnje polprevodnikov (več kot 57% indeksa MSCI Taiwan). Hkrati opozarjamo, da tehnološka podjetja predstavljajo 72% indeksa MSCI Taiwan, pri čemer je delež TSMC 45-odstoten. Zaradi teh posebnosti je gibanje indeksa MSCI Taiwan močno odvisno od gibanja delnice TSMC.

Indija – srednja investicijska privlačnost

V tretjem četrtletju letošnjega leta je gospodarska rast znašala 8,3%. Gospodarstvo tako po letu 2020 opazno okreva, spodbudne so tudi napovedi za leto 2022. Tudi dolgoročno lahko indijsko gospodarstvo drži visoke stopnje rasti, saj raste iz nizke osnove. Vsekakor bodo morali izvesti določene strukturne reforme, kar pa ne bo prav lahko. Primer so protesti kmetov, ko je država želela reformirati trg kmetijskih pridelkov. Na koncu je zaradi protestov morala od reform odstopiti. Da bo Indija dosegla višje stopnje dohodka, se bo morala povečevati predvsem osebna potrošnja. V Indiji je skoraj polovica prebivalstva odvisna od kmetijstva. Da bi se povečal dohodek, se bo del njih moral preseliti v mesta, s čimer se bo povečala produktivnost. Za to bo potrebna tudi gradnja infrastrukture.

Trenutno je gospodarstvo v dobri kondiciji. Indeksi PMI so visoki in se izboljšujejo tudi potrošnja gospodinjstev je spodbudna. Raste tudi izvoz. Nekoliko povišana je tudi inflacija, vendar zgodovinsko gledano ni na visokih nivojih. Centralna banka drži obrestno mero pri 4%. Pozitivna dinamika je prisotna tudi na kapitalskih trgih: borzni indeksi so predvsem v tretjem četrtletju zrasli in trenutno je Indija eden najbolj donosnih delniških trgov v letošnjem letu med državami v razvoju. Prav zaradi rasti delniškega trga v letošnjem letu je Indija za nas srednje investicijsko privlačna, čeprav vidimo dolgoročni potencial. Med zanimivimi kotirajočimi indijskimi podjetji so banke, ki naj bi prosperirale zaradi izboljšanja situacije v gospodarstvu (HDFC Bank, ICICI Bank), tehnološka podjetja (Infosys, Wipro), podjetja, ki se ukvarjajo z gradnjo infrastrukture (Larsen Toubro) ter podjetja, ki omogočajo izpostavljenost do potrošnika (Reliance Industries).

Brazilija – nizka investicijska privlačnost

Slabe no vice za Brazilijo se nadaljujejo. Gospodarstvo peša, in nekateri analitiki se bojijo, da bo spet zašlo v recesijo. Slabi tudi potrošnja, v oktobru se je maloprodaja skrčila za 7%. Inflacija je presegla 10% in raste, čemur sledi centralna banka, ki je letos že sedemkrat dvignila obrestno mero, ki je trenutno na 9,25%, torej je še vedno nižja od inflacije. Inflacijo poganjajo krči v oskrbovalnih verigah, depreciacija domače valute ter suša, ki je zmanjšala zaloge pitne vode, pa tudi zmanjšala proizvodnjo električne energije. Od sredine novembra so se cene železove rude nekoliko zvišale, vendar so še vedno nižje, kot so bile v prvi polovici leta. Glede na stanje v kitajskem nepremičninskem sektorju gre pričakovati, da cena železove rude ne bo kmalu dosegla novih rekordov. Nekaj upanja vlivajo infrastrukturni projekti, ki jih izvajajo države po svetu. Brazilski izvoz ima trend rasti, medtem ko uvoz raste. Brezposelnost je še vedno visoka, presega 12%. Javni dolg še naprej raste, torej država nima bistvenega prostora za povečanje potrošnje.

Naslednje leto so volitve, tako da verjetno zdaj ni čas, v katerem bi pričakovali velike spremembe. Vsekakor so strukturne spremembe v Braziliji nujne, vendar so težave pri implementaciji. Tako Brazilijo še vedno smatramo kot manj privlačno za investicije.

Južna Afrika – nizka investicijska privlačnost

Nezaposlenost v Južni Afriki je pereč problem in se je po zadnjih podatkih celo še nekoliko povečala, in znaša 34,9%. Država se sooča s pomanjkanjem električne energije, kar duši gospodarstvo. Državni monopol nad električno energijo še naprej ostaja, zaradi česar so redukcije električne energije pogoste, to pa ni okolje, v katerem bi lahko poslovni subjekti nemoteno poslovali. Šele sedaj je vlada odobrila nekaterim podjetjem, da lahko postavijo elektrarne, predvsem sončne, s čimer bi si zagotovili energijo za svoje poslovanje. Predvsem je to pomembno za rudarska podjetja, saj je Južna Afrika pomemben izvoznik plemenitih kovin, tako zlata kot platine. Cene teh kovin letos niso beležile večje rasti, kar je tudi vplivalo na gospodarsko okrevanje. V prihodnjih mesecih bodo vidne tudi posledice najnovejšega seva koronavirusa, ki se je pojavil prav na jugu Afrike. Inflacija je v novembru znašala 5,5%, medtem ko so cene pri proizvajalcih zrasle za 9,6%. Centralna banka je letos sicer že enkrat dvignila obrestne mere, s 3,5 na 3,75%, glede na inflacijo pa pričakujemo, da ta dvig ne bo zadnji. Strukturne reforme, ki bi spodbudile gospodarsko rast so nujno potrebne, vendar pa je po naši oceni politične volje za izvedbo premalo.

Rudarski sektor po naši oceni ni zanimiv. Naše mnenje se bo spremenilo, v kolikor bi zaradi povišane inflacije začele rasti cene zlata. Drugi pomemben sektor je telekomunikacijski, predvsem po zaslugi Naspersa, ki je največji delničar v kitajskem podjetju Tencent. Zaradi regulatornih pritiskov na Kitajskem smo pri investiranju v podjetje Naspers (14% indeksa MSCI South Africa) trenutno zadržani. Tako za Južno Afriko ne vidimo pomembnejših gonilnikov rasti, in ohranjamo nizko investicijsko privlačnost.