V okolju rasti obrestnih pričakovanj

Dvigovanje obrestnih pričakovanj in posledično obrestnih mer, ki smo jim trenutno priča na borzah in ne nazadnje tudi pri ponudbah kreditov s strani komercialnih bank, velja za običajen proces centralnih bank, s katerim skušajo preko upočasnitve kreditne aktivnosti upočasniti gospodarsko aktivnost in posledično inflacijo. Takšna obdobja so na borzah ponavadi pospremljena s podpovprečno ali negativno rastjo kapitalskih trgov, saj se z višjimi obrestnimi pričakovanji po eni strani znižajo vrednotenja naložb, po drugi strani pa lahko tudi pričakovanja o rasti dobičkov podjetij. V trenutni situaciji so za podjetja večja ovira visoka inflacija cen surovin in energentov kot pa cena njihovega zadolževanja. Vsekakor je tudi cena njihovega zadolževanja precej poskočila, vendar še zdaleč ne toliko kot vhodne surovine in energenti. Torej, če pogledamo naprej, je za podjetja kot za gospodinjstva ključno, da se rast cen surovin in energentov čim prej vsaj ustavi, če ne celo obrne. A kaj to pomeni za vlagatelja?

Evropski vlagatelj je do danes že prepoznal učinek dviga predvsem srednjeročnih in dolgoročnih obrestnih mer na glavne naložbene razrede, kot so obveznice in delnice. Pri evropkih obveznicah, ki so denimo od vrha v povprečju padle za več kot 15 odstotkov, kar je rekord za evropske obvezniške trge, je v obrestnih pričakovanjih za naslednje leto vkalkulirana že skoraj za 3 odstotne točke višja obrestna mera, kot je trenutno (-0,5 odstotka). Slednje ob pričakovanjih ohlajanja evropskega gospodarstva po eni strani pomeni velik zalogaj, po drugi strani pa so se zaradi rasti meddržavnih kreditnih pribitkov donosnosti obveznic bolj zadolženih držav (Italija in Grčija) povzpele že čez težko vzdržne 4 odstotke. Evropski obvezniški indeks, sestavljen tako iz državnih kot iz podjetniških obveznic na obstoječih ravneh, zdaj ponuja približno povprečno 2,5-odstotno letno donosnost do dospetja obveznic v portfelju, kar je že opazno nad povprečno letno inflacijo evro območja (1,7 odstotka) od kar se ta meri. Torej, če investiramo v omenjeni obvezniški indeks oziroma sklad, ki se z njim primerja, lahko ugotovimo, da bomo z 2,5-odstotno letno donosnostjo najverjetneje ne samo pokrili, temveč tudi presegli bodočo povprečno letno inflacijo. Trenutna visoka inflacija, ki se je izkazala za nekoliko daljšo, kot je bilo sprva pričakovano, vsekakor ne bo večna in se bo verjetno že v naslednjih 12 mesecih znižala tudi, če cene surovin in energentov ostanejo na sedanjih visokih ravneh. V kolikor pa bi prišlo do dobrodošlega znižanja, pa bodo učinki še deflacijski. V tem primeru si bodo centralne banke vendarle lahko oddahnile z dvigi obrestnih mer, kar bi posledično sprostilo monetarne napetosti na obvezniških trgih, spodbudilo delniške trge in seveda gospodarstvo.

Če pogledamo še z vidika delniškega vlagatelja, ki se po letošnji negativni korekciji na delniških trgih sprašuje, kako naprej, so tudi zanj pričakovanja glede prihodnjih obrestnih mer podobnega pomena. Po doseženih padcih delnic na borzah je sedaj v cenah delnic že vračunana določena ohladitev gospodarstva. Če se bo ta dejansko uresničila zgolj na raven povprečne rasti BDP za evro območje (pod 2 odstotka) lahko rečemo, da je takšen scenarij po približno 20-odstotnem padcu delniškega indeksa od lanskega vrha, že vštet v delnicah. Razlog za nižjo rast od morda previsokih pričakovanj gre iskati predvsem zaradi visoke inflacije, težav pri dobavnih verigah in potencialno nižje potrošnje od pričakovanj. Torej v kolikor se evropsko gospodarstvo ne bo soočilo z recesijo kot denimo v letu 2008 in 2012, za kar trenutno še ni (dovolj) razlogov, ima delniški vlagatelj tehtne razloge, da v trenutnem okolju dvigovanja in normalizacije obrestnih mer investira v evropski delniški indeks oziroma sklad, ki se z njim primerja. S tem bo vložil sredstva v naložbo, ki je v zadnjih 30 letih v povprečju letno prinašala 7-odstotni letni donos; zelo verjetno je, da bo podobna statistika veljala tudi za naslednjih 30 let. Vlagatelj je za prevzem večjega tveganja (nihanja) nagrajen ne samo s tem, da pokrije bodočo letno inflacijo, temveč tudi ustvari večodstoten realen letni donos.