Datum objave
18. 1. 2023
V pričakovanju dezinflacije
Kategorija
Kategorija
Preteklo leto si bo verjetno marsikdo zapomnil po zgodovinsko visoki inflaciji. Ta je odmevala povsod po svetu. Manj pa so odmevali rekordni padci na obvezniških trgih, ki jih v tako visokih odstotkih niso zabeležili niti v ZDA v zadnjih 50 letih. Kaj se je zgodilo? Vztrajno visoka inflacija je namreč občutno presenetila trge in centralne banke, ki so bile na začetku leta še na ničelnih obrestnih merah, zaradi česar so se odzvale z zgodovinsko hitrimi dvigi obrestnih mer. Cena zadolževanja se je posledično vrnila več kot dekado v preteklost, obveznice pa je to postavilo v območje, ki ponovno ponuja donosnost nad povprečno dolgoletno inflacijo bodisi v ZDA bodisi v Evropi. Z drugimi besedami obveznice po dolgem času ponujajo ne samo višjo nominalno, temveč tudi realno donosnost, če inflacija v naslednjem desetletju ne bo bistveno odstopala iz dolgoletnega povprečja. Realna donosnost pa je po navadi eden od osnovnih ciljev investiranja ali varčevanja.
Centralne banke imajo za zdaj še kar različne poglede do nadaljnjega dvigovanja obrestnih mer, da znižajo nazaj inflacijo na 2 %. ECB je mnenja, da ima pred sabo še več dvigov obrestne v tem letu, medtem ko je FED po večinskem mnenju članov komiteja že bližje vrhu cikla dvigovanja obrestnih mer. Takšna razlika v pogledih ni presenečenje, saj je inflacija v EU zamujala že prej za ameriško in zdaj utegne biti podobno z dinamiko dezinflacije, ki je pričakovana letos. Govorimo o torej dinamiki, v kateri se tako inflacijska kot obrestna pričakovanja znižujejo skupaj z inflacijo.
Krivulje donosnosti na obvezniških trgih se je v preteklosti po navadi izkazala kot dober indikator dinamike v gospodarstvu in prihodnjih potezah centralnih bank. Status inverzne krivulje, ki je rezultat trenutnih višjih kratkoročnih in nižjih dolgoročnih obrestnih mer, ki smo ji trenutno priča v ZDA, nakazuje, da se potreba po ponovnem znižanju obrestne mere počasi, a vztrajno približuje. FED tega signala še ne jemlje resno, saj se pretežno opira na makroekonomske podatke, ki temu scenariju še ne pritrjujejo. Zato ostaja pri oceni, da bo obrestno mero vsaj pri 5 % držal do konca leta. Bolj prepričana v nadaljnje dvige obrestne mere ostaja ECB, ki je lani skušala slediti obrestnemu trendu, ki ga je začrtal FED.
Lani je inflacija centralne banke dodatno presenetila, zato ob trenutnem polnem trgu dela in dvigovanju plač, raje ostajajo previdne pri ocenah inflacije, da ne bi prehitro spustile zavore. Pomembni faktor, ki lahko upočasni padanje inflacije, izhaja predvsem iz okrevanja Kitajske. Če bo to robustnejše od pričakovanj, lahko to ponovno dvigne cene surovin in energentov in tako oteži delo centralnim bankam, da hitro znižajo inflacijo.
Trenutna slika vseeno nakazuje, da se bodo dolgoročna inflacijska pričakovanja še naprej zniževala, predvsem zaradi nižjih ravni cen surovin in energentov kot v lanskem letu, v manjši meri pa zaradi zniževanja cen storitve. Tako kot je višja inflacija od pričakovanj negativno presenetila centralne banke v letu 2022, jih le ta utegne letos pozitivno presenetiti.
