V znamenju vojne

Ključni poudarki na globalni ravni:

• Kovid krizo so nadomestile energetska, prehranska, vojna kriza 
• Geostrateška in politična tveganja se krepijo, ogrožen je mir
• Gospodarska dinamika se bo upočasnjevala, verjetnost recesije se krepi
• Inflacija ostaja visoka, visoke cene se širijo po artiklih nakupovalne košarice potrošnikov
• Znižuje se kupna moč
• Sentiment podjetnikov in potrošnikov se ohranja na zgodovinsko nizki ravni
• Trg dela ohranja odpornost, kažejo se znamenja ohlajanja, stopnje brezposelnosti se bodo višale
• Težave oskrbovalnih verig se odpravljajo
• Centralne banke zaostrujejo finančne pogoje (morda najhitreje in najintenzivneje v zadnjih 30. letih)
• Fiskalne kovid spodbude se umikajo, se pa iščejo fiskalni mehanizmi ščitenja pred energetsko negotovostjo
• Valutna razmerja se dinamično spreminjajo, ključne valute izgubljajo vrednost glede na ameriški dolar, napovedane intervencije
• Energetsko osamosvajanje Evrope poteka relativno uspešno, srednjeročno ostajajo tveganja povišana
• Zelena transformacija se je znašla pred resnimi izzivi

ZDA

Agregatna makro slika ZDA je stopila na pot šibenja. Centralna banka FED zaostruje finančne pogoje. Septembra je bil izveden tretji zaporedni dvig. Stroški zadolževanja naraščajo. Do konca leta bi lahko ključna obrestna mera dosegla 4,4 odstotka, kar bistveno presega junijska predvidevanja. Morda se dvigovanje zaključi v letu 2023. Rast obrestnih mer in relativno robustno gospodarstvo spodbujata izdatno krepitev ameriškega dolarja v razmerju do večine globalno pomembnih valut. Medtem ko energetski sektor deluje s polno paro, je ohlajanju vse bolj izpostavljen trg stanovanjskih nepremičnin. Hipotekarne obrestne mere so trenutno dvakrat višje kot ob koncu lanskega leta, medtem ko se cene nepremičnin, kljub nižanju stopenj rasti na medletni ravni, še ohranjajo na zgodovinsko visoki ravni. Inflacija hromi kupno moč in spodbuja prerazporejanje proračunov gospodinjstev. Sodeč po PMI za storveni sektor se nakazuje upočasnitev povpraševanja tudi po storitvah. Indikator se nahaja v območju kontrakcije. Težavo še naprej povzroča razpoložljivost ustrezne delovne sile. Skoraj polna zaposlenost spodbuja pritiske na rast plač, ki pa ne uspejo več slediti rasti cen. Gospodarstvo ZDA je od vojne v Ukrajini manj odvisno v primerjavi z večino ostalih velikih gospodarstev. Je energetsko samozadostna in izjemno pomemben izvoznik energentov. Možnosti za nadaljno krepitev tega segmenta obstajajo, vendar so potencialni vlagatelji v širitev zmogljivosti, zaradi prehajanja na okolju prijaznejšo proizvodnjo energije na globalni ravni, zadržani. Letošnja rast BDP naj bi znašala 1,5 odstotka, naslednje leto le 0,5 odstotka.

Kitajska

Kitajska je ob vstopu v drugo polletje letošnjega leta rahlo okrepila gospodarsko aktivnost, ki pa ne bo zadostovala za uresničitev rasti, ki so jo oblasti načrtovale za letošnje leto. Vztrajanje pri ničelni toleranci do virusa COVID-19 hromi potrošnjo in številne gospodarske sektorje. Ohlajanje nepremičninskega sektorja se nadaljuje, reševanje nakopičenih težav pa bo dolgotrajno, kar bo hromilo potenciala gospodarske rasti. Prvič v več kot treh desetletjih bo regija Azija/Pacifik (brez Kitajske) rasla letos hitreje kot Kitajska. Nazadnje se je to zgodilo leta 1990. Tedaj je rast kitajskega BDP znašala 3,9 odstotka, medtem ko je regija zabeležila 6,9 odstotka. Ohlajanje gospodarstva in razlike v denarnih politikah centralnih bank FED in POBC se odraža tudi na pešanju juana glede na ameriški dolar. Valuta juan je na poti, da zabeleži najgloblji padec vrednosti na letni ravni od leta 2005. Tedaj je Kitajska oznanila prevrednotenje valute in reformirala režim deviznega tečaja (pred tem je bil juan 11 let vezan na ameriški dolar po menjalnem tečaju 8,28. V letošnjem letu (ytd) je vrednost nižja za skoraj 12 odstotkov. Interveniranje ne deviznem trgu je vse bolj verjetno. Letošnja rast BDP naj bi znašala 3,2 odstotka, naslednje leto naj bi se zvišala na 4,7 odstotka.

Evro območje

Gospodarska rast je v prvem polletju letošnjega leta presegla pričakovanja. K temu je veliko prispeval popandemični zagon turizma in drugih storitev, zlasti v Španiji in Italiji. Okrepila se je izvozna dejavnost Francije. Medtem ko se je Nemčija soočala s stagnacijo, ob pomoči pozitivne revizije rasti BDP v prvem četrtletju. V drugo polovico letošnjega leta je gospodarstvo Evroobmočja vstopilo na šibkejših temeljih. Trg dela sicer še kljubuje spremenjenim okoliščinam. So se pa rezultati anket med nabavnimi managerji spustili v območje kontrakcije. V tretjem četrletju lahko pričakujemo umiritev gospodarske dinamike, v času zime pa se zvišuje verjetnost za recesijo. Trenutno se krčenje BDP pričakuje v zadnjem četrtletju letošnjega leta in prvem četrtletju prihodnjega. Dejavnikov je več, ključni pa so zagotovo vojna v Ukrajini, visoka inflacija, zaostrovanje denarne politike s strani ECB, nizka raven zaupanja med potrošniki in povišana tveganja energetske oskrbe. Navedeni dejavniki bodo botrovali (skromni) dinamiki tekom celotnega leta 2023. Letošnja rast BDP naj bi znašala 3,1 odstotka (podobna Kitajski), naslednje leto zgolj 0,3 odstotka. Od velikih evropskih držav je recesiji najbolj izpostavljena Nemčija.

Japonska

Agregatna makro slika Japonske bo ob koncu leta podobna lanski. Smrt nekdanjega premierja Abeja Shinza bi lahko ustvarila politični vakum, medtem ko se usmeritev politike glede gospodarstva naj ne bi spreminjala. Gospodarska dinamika se je po ukinitvi kovidnih ukrepov izboljšala. Inflacija je zgodovinsko gledano povišana, predvsem zaradi uvozne odvisnosti na področju energentov. Glede na druge velike ekonomije ostaja relativno nizka. Japonska centralna banka BOJ namerava še naprej izvajati izjemno ohlapno denarno politiko, saj si želi ohraniti dinamiko povpraševanja. Kljub temu bo zasebna potrošnja, ki predstavlja polovico BDP, verjetno še naprej ostala zadržana. Razlogi so naraščajoče cene življenjskih potrebščin in šibko zaupanja, med drugim tudi neuspeli poizkusi predsednika vlade Kušide, da bi podjetja zvišala plače. Jen močno izgublja vrednost v primerjavi z ameriškim dolarjem, pod pritiskom bi lahko ostal tudi še v letu 2023, saj se denarna politika (podobno velja za Kitajsko) giblje v nasprotni smeri kot pri ostalih ključnih svetovnih ekonomijah. To napoveduje, da se bo Japonska zaščite lastne valute verjetno lotila z intervencijskimi ukrepi. Letošnja rast BDP naj bi znašala 1,6 odstotka, naslednje leto 1,4 odstotka.