Visoka inflacija še vedno buri duhove

Potem ko so si obvezniški trgi za nekaj tednov oddahnili od spiralnega dvigovanja obrestnih pričakovanj v prvi polovici leta, je med vlagatelji ponovno začela naraščati skrb, da se visoke inflacije morda še ne bomo tako hitro znebili.

V zadnjih tednih se je namreč rast cene plina, še posebno v Evropi, povzpela na nove rekordne vrednosti. S tem so se na trgih ponovno povišale stave o višjih končnih obrestnih merah tako v ZDA kot v Evropski uniji. Svoje so k temu prispevali še komentarji članov odborov guvernerjev centralnih bank tako v ZDA in EU z namigi, da večji dvigi obrestnih mer še vedno utegnejo biti ustrezni za potrebe zajezitve inflacije.

Poleg visoke cene plina pa buri duhove še visoka cena elektrike, ki je precej povezana s ceno plina. Vsekakor pa se meddržavne sankcije med Evropo in Rusijo, povezane s plinom, zdaj vse bolj odražajo prav v ceni tega energenta, in zdi se, da je očitno nihče ne more zajeziti.

Višja obrestna pričakovanja
Dvigovanje obrestnih pričakovanj je v Evropi vse bolj izrazito na kratkoročnem delu krivulje, kjer je šestmesečni euribor praktično že dosegel en odstotek. Glede na to, da se pričakovanja trga glede ključne obrestne mere v naslednjem letu gibajo med 1,5 in dvema odstotkoma, je realno pričakovati, da se bodo kratkoročni euriborji še dvigovali, če ne bo prišlo do preobrata v razmišljanju centralnih bank, začenši na drugi strani Atlantika.

Na dolgem delu krivulje je slika že bolj zanimiva za dolgoročne vlagatelje, saj dolgoročne donosnosti že vključujejo pričakovane kratkoročne dvige, pri čemer se donosnosti v povprečju gibajo občutno nad povprečno letno inflacijo v EU v zadnjih 25 letih.
Na zadnjem zasedanju Evropske centralne banke, na katerem je banka ponovno vrnila temeljno obrestno mero z –0,5 na nič odstotkov, je med drugim predstavila tudi novi instrument za preprečitev fragmentacij na trgu državnih dolžniških vrednostnih papirjev.

Razlike v donosnostih v Evropi
Tako imenovani instrument za zaščito monetarnega delovanja ali »the transmission protection instrument« naj bi varoval monetarno delovanje centralne banke pred divergencami, ki se na evropskem dolžniškem trgu rade dogajajo. Zainteresirana javnost je ob predstavitvi žal ostala brez bolj podrobnih informacij, denimo ob kakšnih razlikah med donosnostjo obveznic evropskih držav bi se takšen program resnično aktiviral in s kolikšno finančno kapaciteto.

Po zadnjih gibanjih razkoraka donosnosti med 10-letno nemško in italijansko obveznico je opaziti, da je tovrstni razkorak trenutno omejen na 2,4 odstotne točke. Ocena trga za prelomni nivo pri 2,4 odstotka pa je daleč od naključja, saj je ob covidni krizi obveljal za prelomno točko, s katero se je nazadnje sprožil zadnji program kvantitativnega sproščanja (PEPP), ki ga je pripravila ECB.

Italijanski pribitek pa vsekakor ne bi smel biti osamljen primer za reakcijo centralne banke, zato je pomembna dinamika razmikov donosnosti tudi preostalih držav EMU. Trenutno so razmiki donosnosti obveznic držav zgodovinsko povišani, dolgoročne donosnosti obveznic Italije in Grčije med tremi in štirimi odstotki pa za zdaj še nikogar ne skrbijo. Če ne drugega, bo pomemben pogled bonitetnih agencij.