Znižanje rasti ekonomij s povišano ravnjo cen, začinjeno z virusom

Ključni poudarki za leto 2022 na globalni ravni:

• Gospodarstva vstopajo v zadnje faze okrevanja (razviti svet)
• Ovire v oskrbovalni verigi se bodo odpravljale
• V sektorju storitev se bo zapiranje »covid gap-a« pospešil
• Virus bo ostal vpliven dejavnik
• Inflacija ima možnosti za umiritev
• Trg dela bo nadaljeval z okrevanjem
• Globalna trgovina bo vztrajala v rastočem trendu
• Geostrateška in trgovinska trenja ostajajo
• Spodbude se bodo od monetarnih ukrepov preusmerjale k fiskalnim
• Kitajsko »osamosvajanje« z globalnim vplivom
• Konkretnejši premiki na poti transformacije gospodarstev v smeri trajnosti
• S 1.1.2022 stopi v veljavo največji trgovinski sporazum (RCEP)

ZDA

Dejavniki okrevanja ekonomije bodo v pretežni meri podobni kot so bili v letošnjem letu. Tempo okrevanja bo še naprej pogojevala prisotnost virusa, medtem ko bi se lahko težave oskrbovalne verige postopoma odpravljale. K temu bi lahko prispevalo preusmerjanje porabe potrošnikov od blaga k storitvam. Načrtovani so izjemno visoki izdatki za modernizacijo infrastrukture. Trga dela bo tako nadaljeval z okrevanjem. Dokler bo rast plač koncentrirana v razredu zaposlenih s podpovprečnimi dohodki, plačnega vpliva ne vidimo kot resnejšo pretnjo inflaciji. Poleg tega se ob povišani inflaciji zmanjšuje kupna moč nakopičenih prihrankov. Napovedljivost inflacije otežuje počasno odpravljanje ovir v oskrbovalni verigi, kar spodbuja psihološke učinke in rast cen v vse številčnejših segmentih blaga in storitev. Pričakovanja trga namigujejo na umirjanje cenovnih pritiskov. Tudi zaradi t. i. baznega učinka (nasprotno tistemu iz leta 2020). Za sprejemanje zaključkov na temo inflacije je še zgodaj, zdrava mera skepticizma ne bo odveč. Nenazadnje bo potrebno videti, kako se bo neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem v storitvenem segmentu odrazilo na cenah. Menimo, da bi lahko bil učinek manj izrazit kot ga doživljamo v segmentu blaga. Visoke ravni indikatorjev PMI podpirajo pričakovanja o nadaljnji rasti. Sestavine indikatorja PMI za industrijsko proizvodnjo kažejo tudi na krajšanje zaostankov pri naročilih kakor tudi vnovično rast zalog. Razlogi izhajajo iz povpraševanja in/ali ponudbe, neglede na izvor bi možna posledica lahko bila tudi popuščanje cenovnih pritiskov. Vsekakor je povišana raven cen spodbudila Fed, da pristopi k zmanjševanju obsega likvidnostnih spodbud in postopnemu višanju ključne obrestne mere že v letu, ki je pred nami. Ukrepi za okrevanje gospodarstva ne bodo bistveno okrnili, bi pa lahko vplivali na moč dolarja (krepitev). Težišče se pomika na stran fiskalnih politik. Ocenjene rasti BDP za naslednje leto se trenutno nahajajo na ravni 3,8%.

Kitajska

Z naslednjim letom se bo nadaljevalo zaradi pandemije prekinjeno prehajanje k vzdržnejši rasti ekonomije. V preteklosti je temeljila na izvozu, urbanizaciji in nepremičninskem sektorju. Nakopičene težave nepremičninskega sektorja, ki se prelivajo tudi na druge industrije, upočasnjujejo dinamiko, povzročajo strukturna neravnovesja in zvišujejo finančna tveganja. Sočasno se ekonomsko težišče pomika v smer domače potrošnje, ki pa vsaj še naslednje leto ne bo uspela razviti želene dinamike. Pričakujemo namreč, da Kitajska ne bo odstopila od pristopa ničelne tolerance pri obvladovanju širjenja kovidnih okužb. Še posebej ne v letu, ko bo Kitajska gostila Olimpijske igre in izvedla enega pomembnejših partijskih kongresov. Obstoj potencialnih šibkosti razkrivajo tudi indikatorji PMI. Tako v primeru Kitajske možnosti ohlajanja ekonomije ne moremo povsem spregledati. Dinamiko ekonomije bo pogojevala tudi uspešnost v soočanju z naraščajočimi geostrateškimi vplivi. Je pa opazno, da stopnjevanje zaostrovanja retorike predvsem s strani ZDA pospešuje proces ekonomskega »osamosvajanja« Kitajske in krepitev njenega globalnega vpliva. Slednje se med drugim odraža preko regionalnega (ASEAN) trgovinskega sporazuma RCEP, ki velja za največji prostocarinski sporazum na svetu. V veljavo stopi s 1.1.2022 (cilj je dvig brezcarinskega deleža blaga in storitev iz trenutnih 20 % na prek 90 %). To sočasno pomeni pešanje vpliva ZDA v azijsko-pacifiški regiji, saj niso pristopile k omenjenemu sporazumu, pred tem pa so že v času Trumpove administracije izstopile iz trgovinskega sporazuma CPTPP (pred tem poznanim kot TPP). V primeru ohlajanja pričakujemo dodatne spodbude s strani centralne banke PBOC. Morda posežejo po vzvodu znižanja ključne obrestne mere, ki ga v letošnjem letu niso koristili. Intenzivni regulatorni vplivi bodo raven deželnega tveganja ohranjali na povišani ravni. Ocenjene rasti BDP za naslednje leto se trenutno nahajajo na ravni 5,3%.

Evro območje

Rast ekonomije je v zadnjem (preteklem) gospodarskem ciklu precej zaostajala za povprečno rastjo na globalni ravni. To lahko v veliki meri pripišemo t. i. varčevalni politiki. Ob izbruhu kovidne krize je bila reakcija denarnih in fiskalnih politik bolj enotna in tudi drzna. Zadnji ukrepi usmerjeni v spodbujanje prihodnje rasti, temelječe na transformaciji v okolju prijazno oz. trajno naravnano gospodarstvo, napovedujejo drugačne čase. Oblikovani so bili izdatni finančni viri (skladi) financiranja. Motiv transformacije je izjemen in temelji na nuji po zmanjšanju odvisnosti pri energetski oskrbi. Temu pritrjujejo trenutne razmere (povišane ravni cen elektrike in plina, zanesljivost virov, …). Potencial industrije bodo še nekaj časa hromile vrzeli v oskrbovalni verigi, še posebej avtomobilske. Ob izteku leta se vnovič krepijo ovire pri okrevanju, ki jih povzročajo ukrepi povezani z omejevanjem rasti kovidnih obolenj. Kljub vsemu pričakujemo, da bo trg dela nadaljeval z okrevanjem. PMI-ji nakazujejo, da pričakovana rast (še) ni ogrožena. Pospešek rasti cen pri proizvajalcih se bo v naslednjih mesecih še prenašal na končne potrošnike, kar nakazuje na verjetnost, da se trend rasti inflacije še ni zaključil. Za razliko od Fed, ECB vztraja pri oceni, da ima rast cen značaj prehodnosti, sočasno pa je inflacijska pričakovanja za naslednje leto zvišala in potrdila napovedano ukinitev programa nakupa vrednostnih papirjev (PEPP), likvidnostni učinek pa namerava blažiti z okrepljenimi nakupi vrednostnih papirjev v okviru programa APP. Za razliko od ZDA in Velike Britanije naj bi ECB v letu 2022 še vztrajala pri nespremenjeni ključni obrestni meri. Ocenjene rasti BDP za naslednje leto se trenutno nahajajo na ravni 4,3%.

Japonska

Japonska vstopa na pot resnejšega okrevanja kot ena od zadnjih iz skupine razvitih ekonomij. Rast ekonomije bi lahko bila med relativno višjimi, če jo primerjamo s t. i. potencialno rastjo. V oporo bo k rasti naravnana gospodarska agenda nove vlade. Boljši volilni izid od pričakovanj je tlakoval pot učinkovitejšemu izvajanju reform. Z novo vlado se osredotočenost ekonomske usmeritve od vzpostavitve javnofinančnega ravnovesja pomika v smer zmanjšanja neenakosti in oživitve gospodarstva. To bo najprej koristilo proizvodnji in izvozu, ki ga bo podpiral tudi relativno šibek jen. PMI-ji, ki se krepijo, podpirajo takšno tezo. Po daljšem obdobju se je iz območja, ki napoveduje krčenje, v območje ekspanzije premaknil tudi indikator PMI za storitveni sektor. Svojega potenciala v naslednjem letu najbrž še ne bodo mogli razviti sektorji, ki so odvisni od čipov. Se bodo pa pogoji v prihodnje izboljšali, saj ima vlada pripravljene obsežne investicijske projekte (pospešen razvoj in izgradnja zmogljivosti proizvodnje čipov). Skromno potrošnjo bo spodbudil uspešen pristop pri omejevanju širjenja virusa (oktobra so odpravili šest mesecev trajajoče »izredne razmere«, ki so hromile mobilnost) in načrtovana rast plač, za kar si nova vlada javno prizadeva. Z dvigom plač sprva v javnem sektorju, namerava izboljšati privlačnost (konkurenčnost) delovnih mest v primerjavi z zasebnim sektorjem, z upanjem, da se bo slednji odzval. Predvidene so dodatne fiskalne spodbude kot npr. neposredni denarni transferji gospodinjstvom, vzpostavitev moratorija na zvišane davčne stopnje, ki so ohromile porabo, … Očitno se bo še naprej višal že sedaj visoki javni dolg. Medtem razmere na trgu dela ostajajo relativno stabilne, a tudi neoptimalne zaradi demografskih razlogov. Zato pričakujemo, da inflacija v primeru Japonske, kljub trenutni rasti, ne bo pereča tema in se bo v naslednjem letu zadrževala pod ciljno ravnjo. Tudi to je za potrošnjo dober signal. Enako velja za signal, ki ga oddaja BOJ. To je, obdobje izjemno ohlapne denarne politike se bo nadaljevalo. Ocenjene rasti BDP za naslednje leto se trenutno nahajajo na ravni 3,2%.