Ali ste tudi vi letos občutili vse to? Finančni pregled leta 2021

Posledice inflacije lahko državljani občutimo na mnogo področjih. Cena dizelskega goriva se je denimo v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za kar 46,6 odstotka. A medtem ko se podražitve takoj opazijo v denarnici, smo običajno manj pozorni na to, kaj inflacija pomeni za vrednost prihrankov.

Poglejmo drugače. Če ste imeli na bančnem računu 100.000 evrov, ste v enem letu z vidika vrednosti izgubili kar 4.600 evrov – oziroma vrednost dveh električnih koles!

Obresti za bančne depozite so bile namreč tudi zadnjih 12 mesecev praktično nične, kar je še ena stvar, po čemer si bomo zapomnili leto 2021. Še nikoli v zadnjem desetletju nismo z denarjem na bančnem računu tako izgubljali.

Ne le inflacija, udarile so tudi ležarine

Vrednosti prihrankov pa ne odžira samo inflacija. V iztekajočem se letu so nekatere domače banke uvedle ali znižale mejni znesek, nad katerim zaračunavajo ležarino za visoka stanja. Težava je namreč v tem, da imajo komercialne banke ob negativnih obrestnih merah centralnih bank s presežki denarja samo stroške. Zato se pravzaprav otepajo prihrankov varčevalcev.

Cene nepremičnin poletele v nebo

Pričakovana inflacija, uvedba ležarin za visoka stanja na bančnih računih, rekordno nizke obrestne mere za stanovanjske kredite ter kopičenje prihrankov v gospodinjstvih so povzročili visoko rast povpraševanja po nepremičninah, zaradi česar so cene teh poletele v nebo.

Kombinacija inflacije in nizkih obrestnih mer za stanovanjske kredite je pripeljala do tega, da se denar pravzaprav bolj splača vložiti v nakup nepremičnine na kredit kot pa ta isti denar hraniti na bančnem računu. Narobe svet ali nova normalnost?

Rekordno vlaganje Slovencev v vzajemne sklade

V iskanju varnega zatočišča pred inflacijo in ležarinami smo Slovenci v letu 2021 rekordno vlagali v vzajemne sklade. Medtem ko je bilo v celotnem letu 2020 v sklade vplačanih 140 milijonov evrov, je bilo od letošnjega januarja do oktobra v vzajemne sklade vplačanih že več kot 320 milijonov evrov – kar je skoraj 2,3-krat več (vir: Delo).

Do konca oktobra je v vzajemnih skladih varčevalo že skoraj pol milijona Slovencev, številka pa se iz meseca v mesec še povečuje (vir: Delo).

Turbulentno na trgu kriptovalut

Leto 2021 je poskrbelo za kar nekaj veselja, pa tudi jeze in razočaranja pri vlagateljih v kriptovalute. Medtem ko je najbolj znana kriptovaluta, Bitcoin, vse leto precej nihala in še zlasti spomladi in na začetku poletja poskrbela za neprespane noči vlagateljev, so nekateri lepe dobičke kovali z izkoriščanjem evforije pri nekaterih alt-kovancih, kot je dogecoin.

Če kaj, nas je torej leto 2021 naučilo, da so kriptovalute še vedno predvsem špekulativna naložba, ki ne more ponuditi varnosti in stabilnosti, kot si ju želi običajen varčevalec.

Naj bo 2022 uspešno in donosno!

Da bi bilo leto 2022 finančno uspešno, lahko največ storite sami. Spremljajte naše donosne nasvete in poglobljene vsebine ter bodite na tekočem s tem, kar se dogaja na finančnem področju.

Če še niste, je zdaj pravi čas, da vsaj del svojih prihrankov usmerite v vzajemne sklade in jih obvarujete pred izgubo vrednosti zaradi inflacije.