Kdaj se splača zamenjati stari aparat za novega, varčnejšega

Novi aparat je energijsko varčnejši, toda ali je res prijaznejši do okolja?

Če izhajamo iz enakega izhodišča, kjer imamo na eni strani starejši, energijsko potratnejši aparat, na drugi strani pa novejšega, ki za delovanje porabi manj energije, številke govorijo v prid slednjega. Toda v vsakodnevnem življenju se običajno srečujemo s situacijo, ko že imamo in uporabljamo starejši aparat, oglasi in trgovci pa nas prepričujejo, naj kupimo novega, ki za delovanje porablja manj energije. V tem primeru odgovor še zdaleč ni enoznačen.

Gledano z okoljskega vidika in porabe energije na celotni življenjski poti izdelka je namreč treba upoštevati tudi energijo in naravne vire, ki se porabijo za proizvodnjo novega aparata. Tako je lahko bolj ekološko uporabljati stari, čeprav potratnejši izdelek, kot pa kupiti novega, varčnejšega.

To še posebej drži pri napravah, ki ne delujejo ves čas, zaradi česar so razlike pri porabi energije v absolutnih številkah sorazmerno majhne. Petdeset vatov nižja poraba se morda sliši veliko, a če preračunamo na čas delovanja, mora aparat delovati dvajset ur, da prihranimo eno kilovatno uro. 

V primeru pralnega stroja, ki v povprečju pere uro in pol, bi v tem primeru trajalo 13 pranj, da bi prihranili eno kilovatno uro. Ali še drugače: če novi pralni stroj porabi 50 W manj kot stari, bi v gospodinjstvu, kjer perejo trikrat tedensko, na letni ravni prihranili 12 kilovatnih ur.

Ekologi: podaljšajte življenjsko dobo obstoječe naprave

Mnogi ekologi opozarjajo, da smo do okolja prijaznejši, če čim bolj podaljšamo življenjsko dobo obstoječega izdelka, kot pa če kupimo novega – četudi energijsko varčnejšega. Še posebej, če upoštevamo, da so bili izdelki nekoč zasnovani za daljšo življenjsko dobo in z mislijo na enostavno popravilo. Ravno nasprotno od številnih sodobnih naprav, kjer je življenjska doba sestavnih delov skrbno preračunana, obenem pa so zasnovane tako, da je njihovo popravilo kar najbolj oteženo ali ekonomsko nesmiselno. Pogost primer so denimo sestavni deli, zaliti v plastiko, kar onemogoči menjavo posameznih okvarjenih komponent.

Če upoštevamo celotno sliko, torej vidimo, da je nižja poraba energije le delček v mozaiku zniževanja okoljskega odtisa ter da še zdaleč ni nujno, da bomo z nakupom novega aparata, ki porabi manj električne energije, dejansko naredili nekaj dobrega za okolje. V primeru, ko stari aparat še vedno deluje ali pa zahteva le manjše popravilo, je mnogokrat bolj ekološko čim bolj podaljšati življenjsko dobo obstoječe naprave.

Denarni prihranek energijsko varčnejših naprav

Ko kupujemo nov gospodinjski aparat in izbiramo med različnimi modeli, se pogled ustavi tudi na obveznih nalepkah, ki označujejo porabo energije. Če je med različno potratnima izdelkoma le minimalna razlika v ceni, dileme pravzaprav ni. Toda pogosteje se srečamo z občutnejšo razliko v ceni in vprašanjem – ali se res splača plačati več in nato na dolgi rok privarčevati zaradi nižje porabe električne energije? Odgovor na to vprašanje lahko da samo izračun.

Poglejmo primer

Hladilnik A se uvršča v energijski razred C in letno porabi 166 kWh električne energije. Njegova cena je 539 evrov.

Hladilnik B se uvršča v energijski razred E in letno porabi 251 kWh električne energije. Njegova cena je 399 evrov.

Razlika v letni porabi med omenjenima hladilnikoma znaša 85 kWh, razlika v nakupni ceni pa 140 evrov. 

Za lažji izračun predpostavimo, da gospodinjstvo uporablja enotno tarifo električne energije, in sicer s ceno 0,071 evra na kilovatno uro. 

Ko razliko v porabi pomnožimo s ceno kilovatne ure, vidimo, da bi z izbiro varčnejšega hladilnika A na letni ravni prihranili 6 evrov. Upoštevaje razliko v ceni med hladilnikoma to pomeni, da bi se višji strošek nakupa varčnejšega hladilnika A povrnil šele po nekaj več kot 23 letih. 

Takšen izračun je smiselno opraviti vedno, kadar izbiramo med izdelki z različno porabo električne energije. Tudi če je številka na prvi pogled visoka, se namreč lahko izkaže, da prihranek skozi celotno življenjsko dobo izdelka v finančnem pogledu ne upraviči višje nakupne cene. 

Prihranek je lahko še manjši pri napravah, ki niso ves čas vklopljene, kot so pralni, sušilni in pomivalni stroj, cvrtniki in pečice ter ne nazadnje tudi izdelki zabavne elektronike.

Upoštevajte porabo na letni ravni

Najbolj realno sliko o razliki v porabi in višini prihranka dobimo s podatkom oziroma izračunom, koliko električne energije (kWh) določen izdelek porabi na letni ravni. Šele ko imamo pred seboj to številko in jo pomnožimo s ceno kilovatne ure električne energije, dobimo pravi odgovor na vprašanje, ali se splača plačati več za napravo, ki porabi manj.

Razlika se bolj pozna pri večjih porabnikih

Večje prihranke zaradi nižje porabe električne energije lahko pričakujemo pri večjih porabnikih, kot sta toplotna črpalka in klimatska naprava. 

Posebna zgodba pa je električni grelnik vode (bojler), kjer pri tehnologiji delovanja fizikalno ni mogoče doseči omembe vrednih razlik. Če namreč želimo vodo segreti na določeno temperaturo, potrebujemo določeno količino energije, v tem primeru električne. Do razlik, ki so primerjalno gledano razmeroma majhne, tako prihaja le na račun učinkovitejšega zmanjševanja toplotnih izgub in pametnega krmiljenja, ki se prilagaja navadam uporabnikov.

Kaj se torej splača?

Če obstoječi aparat še deluje, nakup novega, varčnejšega, v večini primerov ni upravičen ne z okoljskega ne s finančnega vidika. Tudi če se obstoječa naprava pokvari, je pametno izračunati, ali jo je morda bolje popraviti kot kupiti novo. Vsekakor pa bomo s popravilom in nadaljnjo uporabo obstoječega izdelka ustvarili manjši okoljski odtis kot z nakupom novega, četudi ta porabi manj energije.

Malce drugače je takrat, ko je nakup novega izdelka edina možnost. V tem primeru ni dvoma, da je izdelek, ki za delovanje porabi manj energije, do okolja prijaznejši. Ker pa žal ne živimo v idealnem svetu, moramo tudi tukaj pogosto sklepati kompromise. Koliko višja cena je še upravičena? Ali se bo višji strošek nakupa povrnil skozi nižjo porabo električne energije? Tukaj lahko končni odgovor poda le izračun, kot smo ga pokazali na primeru hladilnika.

Ne glede na to, v kateri situaciji se znajdete in kateri izdelek kupujete, je najboljši nasvet, ki ga lahko dobite, naslednji: zaupajte le tistim besedam trgovcev, ki so podkrepljene z relevantnimi številkami. A tudi številkam ne verjemite na slepo. Razmislite, kaj pomenijo in ali veljajo tudi za vaš primer.

Ko boste računali prihranek …

Kadar računamo prihranek, dobimo mnogo boljši vpogled, če upoštevamo daljše časovno obdobje. Prihranek 12 evrov na mesec se morda ne sliši veliko, a na leto je to 144 evrov, v 10 letih pa že 1.440 evrov. Če pa bi 12 evrov vsak mesec vlagali v vzajemne sklade, bi po desetih letih prihranili že skoraj dva tisočaka*.

Želite tudi vi hitro in preprosto izračunati, koliko bi prihranili, če bi privarčevani denar sproti pametno vlagali? Kliknite in uporabite interaktivni vlagateljski kalkulator, ki vam prihrani ročno računanje.

*Izračun je informativen. Pretekli donosi ne zagotavljajo enake donosnosti v prihodnosti.