Malce drugačni pogledi, ki lahko vaše finance obrnejo na bolje

Varčevanje, če živite v dvoje

Za vodenje skupnih financ obstaja veliko možnosti. Nekateri pari se odločijo za popolnoma skupne finance, drugi tudi v zvezi raje ohranijo ločene račune, tretji izberejo kombinacijo “skupnega kupčka” in ločenih računov … univerzalne rešitve ni, in prav je tako, kajti ljudje se med seboj razlikujemo.

Obstaja pa še ena možnost, ki ni ravno pogosta, a omogoča nadpovprečne prihranke. V zvezi, kjer partnerja vse prihodke obravnavata kot skupne, se lahko kot dobra izkaže rešitev, da se plača enega od njiju (ali vsaj njen čim večji del) vsak mesec samodejno usmeri v prihranke.

Poglejmo primer. Partner A na mesec zasluži 1.400 evrov, plača partnerja B pa znaša 1.200 evrov. Tekom skupnega življenja se je izkazalo, da oba skupaj na mesec v povprečju porabita 1.600 evrov. Partner A tako na skupni račun nakaže vseh 1.400 evrov, partner B pa doda še manjkajočih 200. Preostalih 1.000 evrov partnerja B gre nato avtomatično na skupen varčevalni račun.

S takšno rešitvijo povečamo preglednost ter se izognemo “drobljenju” denarja in skušnjavam po zapravljanju. Izkušnje namreč učijo, da je najlažje varčevati tako, da damo vsak mesec nekaj na stran še preden bi se lahko pojavila priložnost za zapravljanje.

Stvari, ki se jih ne splača kupovati na kredit

Kredit je priročna rešitev, ko si nekaj želimo, a (še) nimamo dovolj denarja. Hkrati je tudi past, saj omogoča življenje preko posameznikovih zmožnosti. Če pa pogledamo nekoliko širšo sliko, je kredit tudi sužnjeva veriga, ki lahko človeku odvzame del svobode.

Nasvet, za katerega bi banke in drugi ponudniki financiranj najraje videli, da ga nikoli ne bi slišali je naslednji. Kredit se splača vzeti za:

• nakup nepremičnine za bivanje,
• vlaganje v znanje, dejavnost ali investicijo, ki bo prinašala prihodke (npr. izobraževanje, s katerim boste lahko napredovali na višje plačano delovno mesto, zagon posla, nakup nepremičnine za oddajanje ipd.).

Pri ostalih stvareh se kredit v večini primerov ne splača. Če si ne moremo privoščiti počitnic brez kredita, zelo verjetno pomeni, da živimo preko svojih zmožnosti. Če bi morali vzeti kredit za nakup novega 50-palčnega televizorja, se je smiselno vprašati, ali si ga glede na prihodke zares lahko privoščimo.

Avtomobil na kredit ali lizing? Morda, če zaradi financiranja dobimo ugodnejšo ceno ali še kak drug bonbonček, kot so dodatna oprema ali brezplačen servisni paket. Sicer pa je treba vedeti, da bomo v večini primerov s financiranjem avto preplačali.

Prevelika in predraga hiša ali stanovanje

Prostora ni nikoli preveč, pravijo. Drži, a le dokler ne upoštevamo finančnih posledic. Pri tem ne gre le za ceno kvadratnega metra, temveč tudi višje obratovalne in vzdrževalne stroške.

Marsikdo reče, da če bi še enkrat gradil hišo, ne bi zgradil tako velike. Zdaj sicer ni več moderna gradnja velikih, za Slovenijo nekoč tipičnih večdružinskih hiš, a če primerjamo slovenske novogradnje z denimo skandinavskimi, vidimo, da imamo Slovenci še vedno radi kar veliko prostora. S čimer ni sicer nič narobe, a če preračunamo, koliko ta dodaten prostor stane v denarju (nakup, obratovanje in vzdrževanje), se utegnemo vprašati, ali se vse skupaj splača.

Pri stanovanjih običajno ni problem velikost, temveč cena, še zlasti če želimo kupiti stanovanje v Ljubljani ali na primorskem. Eden od pogostih argumentov za nakup stanovanja na teh lokacijah je običajno večja razpoložljivost (bolje plačanih) delovnih mest. A smiselno je narediti nekaj korakov nazaj in pogledati celotno sliko. V Ljubljani je res več bolje plačanih delovnih mest, toda hkrati so tudi življenjski stroški – vključno s cenami nepremičnin – višji. Tako na koncu sploh ni nujno, da se bo višja plača v Ljubljani odrazila tudi v višjem življenjskem standardu.

Podobno se dogaja marsikje po svetu. V Silicijevi dolini v Kaliforniji so zaradi tehnoloških podjetij cene stanovanj tako narasle, da kljub visokim plačam tamkaj zaposleni živijo slabše kot če bi se preselili v katero od mest ali zveznih držav, kjer so plače nižje, a so hkrati bistveno nižji tudi stroški življenja.

Spremljanje osebnih financ

V članku 5 preprostih korakov za boljši pregled nad financami smo že podrobno pisali o tem, kako pomembno je beleženje prejemkov in izdatkov. Ključ do učinkovitega in uspešnega upravljanja z osebnimi financami je namreč v dobrem pregledu nad finančnim stanjem in stroški.

Mobilne aplikacije sicer močno olajšajo spremljanje osebnih financ, a še vedno zahtevajo nekaj truda in predvsem disciplino. Zato po začetnem navdušenju marsikdo izgubi voljo in motivacijo. 

Če nam vodenje osebnih financ z beleženjem prihodkov in izdatkov v aplikaciji ne leži, lahko za boljši pregled nad trošenjem izdelamo vsaj načrt predvidenih odhodkov. Na ta način lažje načrtujemo varčevanje, saj imamo okvirno predstavo, koliko denarja bomo na mesec porabili za življenjske stroške, obenem pa tudi že vnaprej predvidimo višje izdatke, kot so servis in registracija avtomobila, nakup šolskih potrebščin in podobno.

Denar kot odločilni dejavnik za izbiro zaposlitve

Višina plače je seveda eden od pomembnih dejavnikov, ko izbiramo zaposlitev, a če se malce poglobimo, lahko ugotovimo, da višja plača ne pomeni nujno tudi boljšega življenjskega standarda.

Kot smo že spoznali v poglavju o velikosti in lokaciji stanovanja, lahko visoko plačana služba s seboj prinese tudi višje življenjske stroške. Če trenutno živimo in delamo na Ptuju ter se nam ponuja bolje plačano delo v Ljubljani, je pametno preračunati, ali bo razlika v plači dovolj velika, da v razumnem času pokrije strošek selitve v prestolnico, kjer je cena kvadratnega metra stanovanja od 2 do 3-krat višja.

Pametno je upoštevati tudi druge dejavnike, kot so prosti čas, stres, obraba vozila in podobno. Nekaj primerov za razmislek:

• Če smo v bolje plačani službi pod večjim stresom, poskušamo to kompenzirati z več zapravljanja v prostem času (nakupovanje, dopusti, zabava).
• Če imamo v bolje plačani službi manj prostega časa, moramo za opravila, ki bi jih sicer postorili sami, najeti in plačati druge – hišne mojstre, čistilni servis, varuško ipd.
• Če se v bolje plačano službo vozimo dlje, je treba pri izračunu upoštevati večjo obrabo avtomobila – kar pomeni več servisov, pogostejšo menjavo pnevmatik, več možnosti okvar in pogostejši nakup novega avtomobila. Potni stroški še zdaleč ne pokrijejo celotne amortizacije vozila.

Ob ponujeni bolje plačani službi pogosto vidimo samo višjo plačo, spregledamo pa morebitne višje stroške, zaradi katerih utegne končni izkupiček ostati enak.

Kaj storiti s privarčevanim denarjem?

Denar, ki ga prihranimo s spremembami navad in pogledom na stvari iz drugega zornega kota, je pametno plemenititi. Če ga hranimo zgolj na bančnem računu, zaradi inflacije in skoraj ničelnih obrestnih mer izgublja svojo vrednost.

Enostaven in učinkovit način varčevanja je vlaganje v vzajemne sklade z varčevalnim načrtom, kjer z rednim mesečnim vplačevanjem poskrbimo za stabilno in donosno dolgoročno naložbo.

Vas zanima, kako je videti varčevalni načrt? Za vas ga lahko brezplačno in brez obveznosti pripravijo finančni strokovnjaki Triglav Skladov. Pridobite ga tako, da kliknete spodnji gumb in vnesete podatke, kako želite varčevati. Poglejte in preverite, koliko bi lahko privarčevali.