Poskrbite tudi za svoje finančno dobro počutje

Skrb za duševno zdravje, za življenje s čim maj stresa pa vključuje najrazličnejše vidike – nekatere, ki so zelo očitni, in nekatere, na katere morda ne pomislimo takoj ali pa vsaj premalokrat.

Se spomnite, katere skrbi so vam nazadnje kradle spanec? Velika verjetnost je, da gre za eno od treh najpogostejših skrbi odraslih - medosebne odnose (partner, otroci ali pomembni drugi), lahko vas pestijo skrbi na področju dela, zaposlitve ali pa imate finančne težave.

Za večino odraslih je denar – če ga je premalo, če ga porabimo preveč ali ne vemo, kako z njim ravnati – eden glavnih dejavnikov stresa v življenju. A priznajmo si, da si za reševanje finančnih težav, če te niso res hude, premalokrat vzamemo čas. Če smo preobremenjeni v službi, si običajno vzamemo oddih, kadar smo utrujeni od domačih opravil, si privoščimo penečo kopel, če se sporečemo s partnerjem, se potrudimo s komunikacijo in si morda privoščimo romantično večerjo.

Kadar nas skrbijo finance, običajno traja mesece, če ne celo leta, da nekaj ukrenemo.

Živimo v negotovih časih. Morda najbolj negotovih v zadnjih nekaj desetletjih. Zavedamo se, da lahko delo ali zaposlitev izgubimo čez noč. To nas je še kako dobro naučila pandemija in zapiranje gospodarstva, ki si ga pred njo nismo mogli niti predstavljati. Na žalost se je pred dobrim letom na evropskih tleh začela nova vojna. Tudi tega si verjetno marsikdo ni predstavljal. Pa vendar so ljudje, ki so ‘še včeraj’ hodili v službo, svoje otroke oddali v šolo in popoldan odšli na jogo, naslednji dan spakirali kovčke in odšli v neznano s tem, kar so imeli.

Vemo tudi, da se na pokojnino, s katero bomo lahko v starosti brezskrbno in udobno živeli, ne moremo več zanašati. Številne države se srečujejo z nadpovprečnim staranjem prebivalstva in to je samo eden izmed razlogov, da pojem socialna država ne pomeni več tega, kar je pomenil še pred nekaj desetletji.

Zase moramo poskrbeti sami

Vsak, ki je že potoval z letalom, pozna navodila letalskega osebja, kaj moramo storiti v primeru padca pritiska in pomanjkanja kisika na letalu – masko moramo nadeti najprej sebi, šele nato lahko pomagamo ostalim. Zelo podobno je tudi na področju financ. Zase najprej poskrbimo sami in tako bomo lahko, če bo to potrebno, pomagali tudi drugim. Predvsem pa bomo ob urejenih financah in finančni rezervi mirni. Da bi nam skrb za denar kradla spanec, pa bo veliko manj verjetno.

Najprej plačaj sebi

"Najprej plačaj sebi" je besedna zveza, ki je dobro poznana vsem investitorjem. Gre za enostaven princip, da ob vsakem prihodku najprej poskrbimo za osebno varčevanje, varčevanje za varno prihodnost, varčevanje za nepredvidene primere, za varčevanje, ki nam omogoča miren spanec.

Gre za mesečni znesek, ki se avtomatično odšteje z našega računa takoj, ko nanj prejmemo plačilo in se hrani na ločenem varčevalnem računu – idealno investiran tako, da se tudi plemeniti.

Takšen način varčevanja odpravlja skušnjavo, da bi preskočili prispevek in sredstva porabili za druge izdatke namesto za varčevanje. Redni prispevki na varčevalni račun pripomorejo k dolgoročnemu varčevanju in dolgoročni finančni varnosti. Nekateri finančni strokovnjaki celo trdijo, da je koncept "najprej plačaj sebi" zlato pravilo osebnih financ.

Vzajemni skladi so dobra izbira

Pri varčevanju v skladih gre za vlaganje sredstev v vrednostne papirje – torej v delnice in obveznice. Njihova vrednost nenehno niha, zato začetnike pogosto skrbi, da bi začeli investirati v napačnem trenutku. A pri dolgoročnem varčevanju z rednimi mesečnimi vplačili je ta skrb odveč.  Z rednimi vplačili si namreč zagotovite ugodno povprečno nakupno vrednost vrednostnih papirjev. Redno vplačevanje na dolgi rok je torej največja zaščita pred borznimi nihanjii.

Vlaganje v sklade je zaradi svoje tradicije in dobrih donosov eden od najbolj uveljavljenih načinov varčevanja in upravljanja premoženja.

Če ne veste, kje začeti, je dober prvi korak sklenitev Varčevalnega načrta.

PRISKRBITE SI SVOJ VARČEVALNI NAČRT >