S premišljenim vlaganjem je možno uresničiti marsikatere sanje

Zgodbo znamke Lušt, podjetja Paradajz, ste začeli trije, najbrž lahko rečemo, prijatelji? Nam jo malce opišete?

Idejo o izvensezonskem gojenju paradižnika v zaprtih prostorih in postavitev največjih rastlinjakov v Sloveniji je začel razvijati moj prijatelj iz najstniških časov, Martin Žigo. Njemu se je pridružil Dejan Šumak in pozneje še jaz. Z Dejanom smo se kasneje razšli in šli vsak po svoji poti.

Želeli smo si paradižnika, ki bi ga kupci v trgovinah prepoznali. Opazili razliko. Zato smo vztrajali pri lastni, drugačni blagovni znamki in unikatnih zabojčkih. Kupcem pa smo od vsega začetka sporočali, na kakšen način gojimo paradižnik in kako zelo se trudimo za trajnostni način pridelave. To počnemo še sedaj.
Še preden smo pričeli s prodajo paradižnika, smo se na družbenem omrežju Facebook pogovarjali s potencialnimi kupci. Poročali smo o gradnji rastlinjaka, v katerem bomo gojili slovenski paradižnik. Prav tako smo na ogled rastlinjaka vabili novinarje, ministre, občane in druge, ki so se lahko sami prepričali, kako paradižnik pridelujemo. Informacije »od ust do ust« o paradižniku LUŠT so se med Slovenkami in Slovenci hitro razširile in to nam je zelo pomagalo, ko smo začeli z dejansko prodajo.

Kdo ste ustanovitelji, kakšno je vaše ozadje? Kako to, da ste “pristali” pri paradižniku?

Glavni razlog za odločitev za pridelavo paradižnika je bila nizka slovenska samooskrba s paradižnikom. Za izvensezonsko gojenje paradižnika v zaprtih prostorih smo se odločili, ker smo želeli Slovenkam in Slovencem zagotoviti sveže pridelan paradižnik tudi v mesecih, ko ga na domačih vrtovih ni moč pridelati. V trgovinah pa smo v tem času lahko kupili le uvožen paradižnik slabe kakovosti.
Osnovna ideja je torej bila, da na police postavimo paradižnik, ki ne prepotuje tisoče kilometrov po Evropi v hladilnikih, pač pa je pridelan doma. Ker imamo kratke transportne poti, si lahko privoščimo, da obiramo plodove, ki so dozoreli na rastlini in jih v roku 24 ur dostavimo na police. Tak, popolno dozorel, paradižnik ima večjo vsebnost vitaminov in mineralov ter antioksidanta likopena in je zato tudi boljšega okusa kot tisti, ki dozorijo v hladilnikih na ladjah in v tovornjakih.

Če imam prave podatke, se je vaša zgodba začela leta 2007, torej pred manj kot 15 leti z nekaj hektari zemlje, danes pa gre za podjetje, ki ima hčerinska podjetja, paradižnik kot prvi v Sloveniji gojite tako pozimi kot poleti v dveh velikih rastlinjakih. Kako se je vse to razvilo?

Leta 2007 smo pričeli pridobivati vsa potrebna dovoljenja. Rastlinjak pa smo začeli graditi leta 2011. V letu 2012 smo obrali prve plodove LUŠTa.
Rastlinjak v Renkovcih smo postopoma širili ter dodajali tudi nabor sort paradižnika, ki jih gojimo. Ves čas spremljamo prehranske navade kupcev ter v sodelovanju s trgovci izbiramo sorte, ki so za trg zanimive.
Trenutno paradižnik na naši prvotni lokaciji v Renkovcih gojimo na 8,5 ha neto pridelovalnih površin, rastlinjak pa se v skupni velikosti razteza na 9 ha. Preostala površina je namenjena naši lastni trgovini, pakirnici itn. V Renkovcih pridelujemo in obiramo paradižnik med aprilom in decembrom.
Ker imamo Slovenke in Slovenci svež paradižnik radi tudi pozimi, smo lansko leto zgradili še en rastlinjak v kraju Mala Polana. Na tej lokaciji pridelujemo paradižnik v zimskih mesecih, tudi od januarja pa do aprila, s pomočjo okolju prijaznega Sistema za zimsko vzgojo.

Ves čas ste se zavedali, da je tako kot odličen produkt pomembna blagovna znamka, izgled, občutek, ki ga uporabnik dobi, še preden zagrize v sadež. Kako vam uspeva biti drugačni?

Smo mlado podjetje, z mladim kolektivom in nenehno spremljamo novosti na trgu ter trende, jim sledimo in tako ostajamo aktualni. Blagovno znamko LUŠT razvijamo še naprej, dodajamo novosti, hkrati pa zagotavljamo kakovosten in okusen pridelek, kar je pri kupcih najpomembnejše. Veliko komunikacijskih aktivnosti namenimo temu, da naš, do okolja in ljudi prijazen, način pridelave paradižnika predstavimo kupcem na različne načine. Tako tudi sami spoznajo ta del, ki nas poleg okusa paradižnika loči od konkurence.

Prijaznost do narave je v DNK-ju vašega podjetja? Zakaj?

Trajnosten in okolju prijazen način pridelave je poleg zagotavljanja kakovosti pri nas ključen. Ni nam namreč pomembno le, da pridelamo paradižnik, temveč tudi to, kako je pridelan. Skrb za okolje je pri nas nekaj samoumevnega. Pridelava poteka na integriran način. To je naravi prijaznejši način pridelave z uporabo naravnih virov in mehanizmov, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi.

Kaj to dejansko pomeni na vsakodnevni ravni vašega delovanja?

Za ogrevanje rastlinjaka v Renkovcih uporabljamo obnovljiv geotermalni vir energije. S pomočjo toplotnega izmenjevalca in toplotnih črpalk geotermalni vodi odvzamemo le toploto. Okolju prijazen Sistem za zimsko vzgojo, ki ga uporabljamo v Mali Polani, vključuje uporabo zemeljskega plina s soproizvodnjo toplote in elektrike, ki jo uporabljamo za dodatno osvetljevanje rastlin. Ogljikov dioksid (CO2), ki nastaja pri izgorevanju zemeljskega plina, prečistimo in vpihujemo v rastlinjak, kjer ga naše LUŠTne rastline s fotosintezo pretvorijo v kisik. Na ta, okolju prijazen način, okolja ne obremenjujemo s toplogrednim plinom (CO2). V zimskih mesecih, med novembrom in nekje približno do konca marca, pa je zaradi krajših dni potrebno tudi dodatno osvetljevanje, saj rastline za rast in zorenje plodov potrebujejo dovolj svetlobe. Da ne prihaja do večjega svetlobnega onesnaževanja okolice, v rastlinjaku v Mali Polani uporabljamo najsodobnejši sistem zatemnitvenih zaves, ki preprečujejo uhajanje svetlobe.
Za zalivanje rastlin uporabljamo deževnico, ki jo zbiramo s strehe rastlinjakov v lagunah, ki se nahajajo ob obeh rastlinjakih.
V letu 2020 pa smo s sodelovanjem z Inštitutom za celulozo in papir v Ljubljani izdelali vrečko iz odpadnih stebel naših rastlin. Prej odpadno biomaso smo tako ponovno uporabili in izdelali vrečko za nakup paradižnikov, ki je kupcem na voljo v naših maloprodajnih enotah. Tako smo vzpostavili nov cikel krožnega gospodarstva, s čimer prispevamo k naši skupni, bolj trajnostni, prihodnosti.
Ne nazadnje pa so tukaj še kratke transportne poti, ki jih naš paradižnik opravi do končnih kupcev. Mi naš paradižnik dostavimo trgovcem le kakšen dan po obiranju, zato je na policah trgovin svež, kar se odraža v okusu in videzu.

Prebrala sem, da v vaših rastlinjakih prebivajo čmrlji. Zakaj?

Da je pridelava prijazna tudi zdravju ljudi, pričajo naši opraševalci cvetov rastlin čmrlji. So dobesedno »živi« dokaz, da ne uporabljamo škodljivih preparatov za škropljenje, saj bi v nasprotnem primeru čmrlji zagotovo poginili, mi pa ne bi mogli uživati v plodovih paradižnika.
Ob pojavu morebitnih škodljivcev pa vnesemo v rastlinjak njihove naravne sovražnike oz. plenilce, ki na naraven način opravijo z njimi.

Med vašim in našim produktom lahko potegnemo vzporednico – da dobite odličen sadež, je potrebnih zelo veliko pravih korakov, enako kot pri varčevanju v skladih. Treba je sprejemati prave odločitve ob pravem času. Kateri so tisti ključni koraki pri pridelavi paradižnika?

Najprej je pomembno, da izberemo ustrezno sorto paradižnika. Mi že od samega začetka gojimo tako sorto grozdastega paradižnika, ki na letni ravni pridela manjše količine kot morda katera druga sorta, vendar pa so plodovi okusnejši.
Sadike so zasajene v naravno podlago, ki je mešanica šote in kokosovih vlaken, t. i. organski substrat, ki rastlinam zagotavlja dobre pogoje za rast in razvoj koreninskega sistema. Vsako sezono substrat zamenjamo in tako rastlinam zagotovimo prijetno okolje za rast. K temu pa pripomorejo tudi primerni rastni pogoji, kar zagotavljamo s sodobnim računalniško vodenim sistemom uravnavanja klime z ogrevanjem v hladnih delih leta in ohlajevanjem poleti. Ob višjih zunanjih temperaturah rastlinjak hladimo s pomočjo senčenja ter prezračevanjem, z ventilatorji in zračnimi vlažilci. Rastline, ki rastejo v njim optimalnih pogojih, so zato zdrave in odpornejše. Na koncu pa je pomembno, da oberemo le tiste plodove, ki so popolnoma dozoreli na rastlini. Zato naši sodelavci vse plodove oberejo ročno, jih skrbno pregledajo in tako zagotovijo, da do kupcev pride nepoškodovan plod le kakšen dan po obiranju.

Kakšni so načrti za prihodnost? Kaj bo naslednji velik korak, velik vložek?

Načrte za prihodnost pripravljamo, vendar jih praviloma ne razkrijemo, dokler jih ne uresničimo.

Kaj pa finančna plat. Kako ste podjetje začeli? S prihranki? Kreditom?

Za potrebna sredstva, ki smo jih v začetku pri gradnji potrebovali, smo sodelovali na raznih javnih razpisih, na katerih smo pridobili določen del sredstev. Za preostali del pa smo sredstva pridobili s krediti in dokapitalizacijo dveh novih partnerjev v letu 2011.

Velika rast je tudi velika odgovornost. Kako skrbite za varno prihodnost svojih zaposlenih in sebe?

S premišljenim vlaganjem v širitve in razvoj podjetja na vseh področjih zagotavljamo varnost podjetja in s tem ohranjamo ter odpiramo nova delovna mesta v Pomurju.

Uspešna poslovna zgodba je najbrž prinesla tudi lepe rezultate, kako pa skrbite za svoje osebno premoženje?

Moje osebno premoženje je seveda vezano na dobre rezultate podjetij, v katerih sem udeležen kot lastnik. Moja največja skrb za moje osebno premoženje je, da se ta podjetja razvijajo in si na ta način razpršeno plemenitim premoženje.

Kakšen je vaš odnos do denarja in za kaj ga radi zapravite, kaj si res radi privoščite, s čim se razvajate?

Nisem človek, ki bi zapravil 5 evrov, če imam v žepu le 3. Sem bolj varčne narave. Sicer pa uživam v potovanju po svetu, odkrivanju novih kultur in kulinarike. Nimam jahte, nimam vikenda na morju ali v planinah.

Za konec le še vprašanje – bi danes z vsemi izkušnjami, znanjem kaj naredili drugače ali bi šli po povsem enaki poti?

Na to je težko odgovoriti. Moje mnenje je, da nas življenje v določenem trenutku preseneti s priložnostjo. Le oči moramo imeti odprte. In takrat je treba to priložnost zagrabiti, se zadevi posvetiti in dati vse od sebe. Le tako je možen uspeh.