Se splača vlagati v kmetijska zemljišča in gozdove?

Ob novicah, da Bill Gates v zadnjih letih kupuje številne kmetijske površine, je marsikdo zastrigel z ušesi: “Kaj ve, česar jaz ne vem? Ali so kmetijska zemljišča naslednja vroča naložba?”

Dejstvo je, da se lahko naložba v kmetijska zemljišča in gozdove v nekaterih primerih obrestuje. Ne le z vidika ohranjanja vrednosti vloženih sredstev, temveč tudi z donosom od morebitnega oddajanja v najem, obdelovanja polj in prodaje lesa. Toda v praksi – predvsem za posameznike, ki bi za nekaj tisoč evrov kupili njivo ali gozdno parcelo – je donosnost naložbe v kmetijska zemljišča vse prej kot zagotovljena.

Zapleten postopek nakupa

Prva prepreka, na katero naletimo, če želimo kupiti kmetijsko zemljišče, je zakonodaja, ki določa predkupne upravičence. Namen takšne ureditve je med drugim tudi preprečevanje špekulativnih transakcij s kmetijskimi površinami. Zakonodajalec je namreč želel poskrbeti, da pridejo kmetijska zemljišča v roke tistih lastnikov–kmetov, ki jih bodo tudi dejansko obdelovali.

Pri nakupu kmetijskega zemljišča imajo tako prednost: (1) morebitni solastniki, (2) upravičenci iz 25.a člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, (3), kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj, (4) zakupnik zemljišča, ki je naprodaj, (5) drug kmet, (6) kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti in (7) Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Šele če nihče od teh upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, se lahko zemljišče proda osebi, ki ni kmet.

Kaj početi s kmetijskim zemljiščem?

Pri tehtanju možnosti za investicijo v kmetijsko zemljišče je treba upoštevati, da je lahko izvajanje lastninske pravice z različnimi predpisi močno omejeno. Tako je na primer z gozdom treba gospodariti v skladu z načeli trajnosti, sonaravnosti in mnogonamenskosti.

V praksi to pomeni, da je treba za gozd skrbeti, ga pomlajevati ter odstranjevati bolna in podrta drevesa – kar zahteva znanje, usposobljenost, opremo in seveda čas. Brez tega je treba za gozdarska opravila najeti gozdarje, kar močno zniža donos od prodaje lesa – ki bo zaradi pomanjkanja izkušenj že sicer nižji.

Tudi od vlaganja v poljedelske površine si oseba, ki ni kmet, težko obeta zadovoljiv donos. Najemnine so namreč razmeroma nizke. Nekoliko višje so le za prvovrstne obdelovalne površine, do katerih pa oseba, ki ni predkupni upravičenec, težko pride.

Četudi so nizke cene kmetijskih zemljišč vabljive, je torej dobro upoštevati, da neizkušen posameznik z njimi težko ustvari donos, ki bi na letni ravni znašal več kot odstotek ali dva. Še več, v primeru naravnih nesreč je lahko slednji celo negativen.

Likvidnost kmetijskih zemljišč

Dodaten izziv pri kmetijskih zemljiščih predstavlja njihova likvidnost – ali z drugimi besedami, kako hitro jih lahko prodate, če potrebujete denar. 

Razen nekaterih območij, kjer je povpraševanje po kmetijskih zemljiščih nekoliko večje, na splošno velja, da lahko čakanje na kupca traja tudi zelo dolgo. Povpraševanje po poljedelskih površinah, travnikih in gozdovih še zdaleč ni tako veliko kot povpraševanje po zazidljivih parcelah in stanovanjskih objektih.

Zakaj potem Bill Gates kupuje kmetijsko zemljo?

Nakupov velikih kmetijsko-obdelovalnih površin, kot to počno veliki vlagatelji, ni mogoče primerjati z manjšimi nakupi posameznikov. 

Slikovita primerjava za lažjo predstavo: zamislite si na eni strani posameznika, ki kupi tovorno prikolico za avtomobil, in na drugi strani bogatega vlagatelja, ki kupi celotno prevozniško podjetje. Medtem ko bo slednji z avtoprevozniškim poslom služil milijone, bo prvi objavljal male oglase in naslavljal redke uporabnike iz svoje okolice, ki bi morda potrebovali prikolico za selitev ali dostavo novega pohištva iz trgovine. 

Gre za povsem različna svetova in velikostna razreda, zaradi česar imajo lahko naložbe Billa Gatesa v kmetijsko zemljo zadovoljive donose, medtem ko naložba v hektar zemlje na Ptujskem polju v najboljšem primeru težko prinese kaj več kot za kratek oddih ob morju.

Naložba, kjer vam ni treba nič delati

Posameznikom, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom ali gozdarstvom, lahko naložba v obdelovalne površine ali gozd prinese mnoge izzive in tveganja, pri čemer je nagrada za to (donos) relativno skromna. 

Za varčevalce, ki bi želeli svoje prihranke investirati, so ena od enostavnejših izbir na primer vzajemni skladi, kjer so vložena sredstva visoko likvidna, donos pa lahko na dolgi rok znaša tudi več kot 5 odstotkov letno.*

Možnosti investiranja v sklade, kjer naložba ne zahteva vašega aktivnega ukvarjanja, si lahko ogledate tukaj. 

*Vrednost je informativna. Donosi v preteklosti ne zagotavljajo enakih donosov v prihodnosti.