Kaj je strategija DCA in kdaj je najboljši trenutek za sklade?

Vrednostni papirji nihajo. Čeprav smo pri vlaganju v sklade praviloma manj izpostavljeni nihanjem, kot če bi neposredno kupovali delnice – več o tem, zakaj je tako, preberite tukaj – tudi graf gibanja vrednosti enote premoženja v skladu ni ravna premica. 

Ob večjih negotovostih in pretresih na trgih, ko domala vsi tečaji doživijo korekcijo, zanihajo tudi skladi. To je normalno in pričakovano. Kot svež primer lahko navedemo negotovost ob pojavu pandemije v začetku leta 2020, ko smo bili tudi v skladih priča korekcijam, ki pa sta jim zaradi finančnih ukrepov držav relativno hitro sledila odboj in vnovična rast.

Ob večjih korekcijah smo skoraj vedno priča dvema skrajnostma:

• Na eni strani najdemo prestrašene vlagatelje, ki se bojijo izgube in hitijo s prodajo oziroma umikanjem iz naložb.
• Na drugi strani vidimo pohlepne vlagatelje, ki v padcu vrednosti prepoznajo priložnost za cenejši nakup in kasnejši večji zaslužek.

Imamo pa še tretjo, lahko bi dejali, zmerno skupino premišljenih vlagateljev, ki jih ne vodita strah in pohlep. Ti ne vlečejo drastičnih potez, saj igrajo na dolgi rok, kjer se nihanja praviloma vedno izravnajo. Če že, korekcije izkoristijo za manjše prilagoditve svojih portfeljev, sicer pa nadaljujejo z rednim vlaganjem. Kar se na prvi pogled morda zdi neintuitivno, je pravzaprav rezultat preizkušene strategije ‘dollar-cost averaging’ oziroma DCA.

Kaj je strategija DCA?

DCA je strategija dolgoročnega vlaganja, kjer vlagatelj redno in v praviloma enakih časovnih intervalih vlaga manjše zneske, ne glede na to, kaj se dogaja na trgu. 

Primer: namesto da bi naenkrat vložil 24.000 evrov, v obdobju 4 let vsak mesec vloži 500 evrov, ne glede na to, ali cene vrednostnih papirjev tisti trenutek rastejo ali padajo.

Prednosti strategije DCA

Glavna prednost strategije DCA je, da se vlagatelju ni treba ukvarjati s tem, kdaj je pravi trenutek za vstop v naložbo. Na ta način odpade bojazen, da bi večji znesek vložil ob neprimernem trenutku, na primer tik pred (večjo) korekcijo.

Ključ strategije DCA je, da izberemo znesek, ki ga lahko v izbranem časovnem intervalu – na primer enkrat mesečno naslednjih 5 let – redno usmerjamo v naložbo, ne glede na to, kaj se dogaja na trgu. Vlagamo namreč tako takrat, ko vrednosti rastejo, kot tudi takrat, ko padajo.

Takšen način vlaganja ima namreč na dolgi rok potencial, da izravna padce in zmanjša skupni učinek “nakupov ob nepravem času”.

Seveda je uspeh strategije DCA še vedno odvisen od dogajanja na trgu, a praviloma takšen način vlaganja bolje ščiti pred nihanji in je še posebej primeren za dolgoročne vlagatelje, ki iščejo stabilnost.

 
Zakaj je tako?

Odgovor je pravzaprav preprost. Če naenkrat vložimo večji znesek (na primer že omenjenih 24.000 evrov), se morebitnemu padcu izpostavimo s tem celotnim zneskom. Nasprotno se pri postopnem vlaganju (na primer vsak mesec 500 evrov v obdobju 4 let) morebitnemu padcu izpostavimo le s tistim, kar smo že vložili, ne pa tudi s tistim, kar še bomo.

Nadalje s postopnim vlaganjem izkoristimo dejstvo, da kupujemo vedno – takrat ko vrednost raste, pa tudi takrat, ko vrednost pada. Kupovanje (tudi) takrat, ko vrednost pada, namreč ustvarja priložnost za večji donos kasneje, ko bodo tečaji znova zrasli.

Omejitve strategije DCA

Medtem ko nudi razmeroma dobro zaščito pred nihanji, ima strategija DCA tudi nekatere omejitve. Glavna je ta, da navzgor omeji možnost potencialnega zaslužka. Kar je povsem logično – s tem, ko se s postopnim vlaganjem izognemo večjim učinkom nihanj, se seveda izognemo tudi možnosti, da bi z večjim vložkom v idealnem trenutku ustvarili nadpovprečno visok donos.

Za povprečnega vlagatelja, ki zasleduje predvsem stabilnost naložbe, to sicer ni kakšna večja pomanjkljivost, saj tudi sicer ne bi vlagal na način, kjer bi sicer lahko dosegel nadpovprečen donos, a bi se hkrati izpostavil tudi večjemu tveganju.

Varčevalni načrt in strategija DCA

Varčevalni načrt je način vlaganja v sklade, kjer vnaprej opredelimo, koliko in v kakšnih časovnih intervalih bomo vlagali. Običajno gre za mesečna vplačila v znesku, ki ga lahko posameznik ali gospodinjstvo nameni varčevanju – enako, kot če bi vsak mesec določen znesek “dali na stran” v nogavico ali na varčevalno knjižico. 

Pri čemer je vlaganje v vzajemne sklade z varčevalnim načrtom praviloma donosnejše od varčevanja na varčevalni knjižici ali bančnem računu, kjer so obresti za depozite v teh časih praktično nične in ne pokrijejo niti inflacije.

Redna manjša (mesečna) vplačila v sklade, ki jih izvajamo v okviru varčevalnega načrta, sovpadajo s strategijo DCA. To pomeni, da varčevalni načrt – za razliko od enkratnega vplačila – nudi dodatno zaščito pred nihanji in je priporočena izbira za vlagatelje, ki na prvo mesto postavljajo čim manjšo izpostavljenost tveganjem.

Med ostalimi prednostmi, ki jih prinaša varčevalni načrt, so še:

• Vlagati lahko začnemo takoj in z manjšimi zneski, brez čakanja, da se nabere večja vsota.
• Nestresno vlaganje, saj se izognemo čustvenemu vrtiljaku, ki ga ustvarjata strah pred izgubo in pohlep po še višjih donosih.
• Prihranek časa, ker se z naložbo ni treba aktivno ukvarjati.

Varčevalni načrt, s katerim udejanjamo strategijo DCA pri vlaganju v sklade, je tako optimalna izbira za večino varčevalcev, ki želijo svoja sredstva plemenititi ter jih hkrati kar najbolj zaščititi pred nihanji, ki so sestavni del dogajanja na finančnih trgih.

Vas zanima več o varčevalnem načrtu? Kliknite na spodnjo povezavo in izkoristite možnost, da vam finančni svetovalci Triglav Skladov brezplačno pripravijo vam prilagojen varčevalni načrt za donosno in stabilno plemenitenje prihrankov.

ŽELIM BREZPLAČEN VARČEVALNI NAČRT >>