Triglav Skladi Stockcast: Inflacijska tesnoba in obvezniški trgi (Epizoda 7)

Epizodo poslušajte na Spotifyju, Apple Podcasts, Google Podcasts, Deezerju ali se naročite na RSS-feed.

Matjaž: Pozdravljeni. Poslušate Triglav Skladi Stockcast. Danes bomo spregovorili o inflaciji in obvezniškem trgu. V naši družbi poleg Alexandra in Klare tudi višji upravljavec, vodja tima dolžniških vrednostnih papirjev Aleš Čačovič aka DJ Alenia. Pozdravljen, Aleš.

Aleš: Pozdravljeni.

Klara: Pozdravljen.

Alexandr: Aleš, lepo pozdravljen.

Pogovor z gostom

Matjaž: Na razvitih trgih lahko opazimo kar povišano inflacijo. V Ameriki je inflacija okoli osem odstotkov, v Evropi 7,5. Pa me zanima, Aleš, si kaj zaskrbljen?

Aleš: Ja, malo je skrbi povsod prisotne na trgih, tako pri upravljavcih kot pri analitikih. Obrestne mere in inflacija imajo še vedno zelo različne stopnje, razkoraki so ogromni in zato skrbno spremljamo, kdaj se bodo te razlike zbližale, med inflacijo in obrestno mero. Po eni strani se inflacija lahko hitro umiri, hitro preseneti pričakovanja trga in se nekako vrne nazaj v povprečja, kot je bila v preteklosti. Tako da skrbi so seveda lahko povsem upravičene, ampak ni nujno, da se bo iz tega razvilo kaj zaskrbljujočega.

Matjaž: Da te najprej še malo bolj spoznamo, me zanima, od kod tvoja afiniteta za obveznice. Kdaj si ugotovil - to je tisti pravi naložbeni razred zame?

Aleš: To je prišlo čisto spontano po naključju, ko sem delal v zavarovalnici. Seveda se tam bolj ukvarjaš z obveznicami kot z delnicami in bolj tveganimi finančnimi instrumenti. Pa tudi že pred tem me je ta segment naložb malo bolj zanimal, ampak v zavarovalnici sem se uspel s tem pobliže spoznati in tam sem sam pri sebi ugotovil, da je to segment, v katerega me zelo vleče in me je zanimalo malo globlje raziskati in se poglobiti.

Matjaž: Super. Kdaj si pa kupil prvo obveznico?

Aleš: Za sebe v bistvu še nobene, če sem iskren. Vse obveznice doslej, ki sem jih kupil, sem jih kupil za račun skladov ali pa portfeljev, ki sem jih upravljal. Pomembno je, zakaj kupiš obveznico in obveznice so po navadi predmet naložb institucionalnih vlagateljev, ne malih vlagateljev.

Matjaž: Bi lahko poslušalcem razložil, kaj je to »high yield obveznica, investment grade obveznica«?

Aleš: Že samo ime pove neko distinkcijo med tema naložbenima segmentoma. »High yield« pomeni visoka donosnost in ta visoka donosnosti je posledica visoke tveganosti. In to gre za nek malo bolj butični in manj obsegajoči del obveznic na svetu, ki so bolj tvegane, po navadi tudi kar s krajšajo ročnostjo in tudi niso toliko likvidne. Skratka, ponujajo večjo donosnost. Seveda zaradi tega je treba pa prevzeti malo večje tveganje. Še vedno so pa v povprečju manj tvegane kot delnice. Medtem ko »investment grade« pa pomeni že samo po sebi, da gre za tak naložbeni segment, ki je bolj varen, z manj tveganja, manj kreditnega tveganja in po navadi jih izdajo večji, bolj znani izdajatelji, ki imajo boljšo kreditno oceno, so tudi bolj likvidne. In med tema dvema segmentoma je kar velika razlika.

Matjaž: Ali tudi za obvezničarje obstaja Hall of Fame obvezničarjev? Kateri so najbolj uspešni upravljavci vseh časov?

Aleš: Ja, Hall of Fame, da bi ga poznal oziroma da bi bil zelo znan, meni osebno ni znano. Vem, da obstajajo združenja, recimo v Ameriki, nekih analitikov. Vem, da je Fixed Income Analysts Society, recimo. Pri nas imamo recimo ACI, združenje finančnikov oziroma bančnikov, ki se ukvarjajo s finančnimi instrumenti ali oziroma s trgovanjem teh. Zdaj, da bi obstajalo neko prav združenje prav upravljavcev, verjetno tudi to obstaja. Najbolj znana uspešna imena na svetu za obveznice niti niso toliko znana. Obveznice niso toliko popularne kot naložbe in tudi donosi so manj popularni, manj zanimivi. In potem tudi ta imena teh upravljavcev niso toliko v medijih, kot so recimo za delniške naložbe, ker gre tam za večje dvomestne številke. So pa imena, ki so zelo znana za obvezniške trge, in zelo legendarno ime je bilo Bill H. Gross, človek, ki je bil alfa in omega pri obveznicah. Njegovo ime je imelo veliko težo. Lahko rečem, da kot neke vrste Elon Musk pri kriptu. Gospod je šel žal v penzijo. In zdaj mislim, da še vedno nekaj dela, ampak bolj privat. Ampak se ne trudi biti v medijih kaj preveč. Obstaja še kar nekaj imen. Samo mogoče niso toliko znana pa tudi niso tako, da bi bili znani po nekih performansih. Eno ime je recimo tudi ta gospod Steven Major iz HSBC-ja, ki je nekako vedno malo kontra tistemu, kar Wall Street pričakuje. Potem so pa razni taki komentatorji, recimo El-Erian od PIMCO-ta, ki je bolj svetovalec kot upravljavec, on se po navadi oglaša bolj za obveznice pa inflacije. Tako da je nekaj imen. Ampak so mogoče malo manj znani kot za delnice.

Klara: Aleš, pa me zanima, kako inflacija vpliva na obveznice? V kakšni meri je ta povezanost med inflacijo in ceno obveznice?

Aleš: Tu sta dve tveganji, v obveznici. Inflacijsko tveganje: koliko bo njena donosnost zrasla zaradi pričakovane inflacije, in tudi kreditno tveganje: koliko bo obveznica, njena donosnost zrasla zaradi poslabšanja kreditne kakovosti izdajatelja. Tako da tu sta dve komponenti, ki sestavljata skupaj celotno donosnost obveznice. Je pa tako. Obveznice, po navadi njihova donosnost redko doseže inflacijsko stopnjo. Zakaj je tako? To je stvar, igra pričakovanj. Inflacijska pričakovanja se dvigajo, spuščajo, in to lahko zelo hitro. Ampak ker je tukaj velik vpliv akterjev, kot so centralne banke in finančne institucije, ki kupujejo in prodajajo te obveznice, se zato ta masa denarja nikoli ne spusti v vrednost obveznic do take mere, da bi dosegle višino inflacije. Zato ker vedno je predpostavka, da ta inflacija, ki je, ki bo, je le kratkoročne narave in bo dolgoročno prišla na tista povprečja, ki so za razviti svet okoli dva, za nerazviti svet pa mogoče malo več.

Klara: Pa me zdaj zanima, ali inflacija bolj vpliva na državne ali podjetniške obveznice?

Aleš: Bolj na državne. Zato ker pri državnih obveznicah je malo manj tega kreditnega tveganja. In tam se bolj vidi, odseva to obrestno tveganje, ker pri podjetniških obveznicah imaš pa še kreditno tveganje in to pa lahko malo služi kot buffer oziroma kot neka rezerva, ki lahko zmanjša vpliv tega obrestnega tveganja, če se kreditno tveganje zmanjšuje. Če se pa povečuje, je pa lahko samo še dodaten pribitek na obrestno tveganje oziroma inflacijsko tveganje.

Klara: Pa bi lahko še poslušalcem obrazložil, kaj je obrestno tveganje in donosnost obveznic?

Aleš: Obrestno tveganje je sestavljeno iz inflacijskega in kreditnega. To dvoje skupaj. In višje, ko je to tveganje, višja je potem tudi donosnost obveznice oziroma če pričakovanje raste, bo rasla tudi donosnost obveznice. To sta ta dva faktorja. Lahko bi rekli, da je tretja komponenta tveganja še likvidnostno tveganje. Samo tisto je pa spet stvar, o kateri obveznici govorimo. Če govorimo o državni, ima najmanj tveganja, če je podjetniška, ima že malo več. Če je pa tista »high yield«, kar smo prej govorili, da so bolj tvegane, tista ima pa največji del likvidnostnega tveganja.

O gostu

Aleš Čačovič se je z borzo in kapitalskim trgom spoznal že v mladih letih. Poleg ljubezni do glasbe so ga že kot študenta zanimale poslovne finance in borzni svet, zato ni bilo presenetljivo, da je svojo kariero zgradil prav na tem področju. Kot študent je pomagal borznim posrednikom in se kasneje kalil kot finančni analitik v Publikumu. Poslovno pot je nadaljeval kot upravljavec vzajemnih skladov v Iliriki, po več kot desetih letih izkušenj iz analitike in upravljanja premoženja pa se je podal še v zavarovalniške vode kot zakladnik v Adriatic Slovenici.

Veselje do upravljanja premoženja ga je poneslo na družbo ALTA Skladi, kjer je prevzel vodenje oddelka upravljanja dolžniških naložb. Danes v družbi Triglav Skladi pa opravlja delo višjega upravljavca investicijskih skladov in je vodja tima dolžniških naložb.