Triglav Skladi Stockcast: Investiranje v rast (Epizoda 4)

Epizodo poslušajte na Spotifyju, Apple Podcasts, Google Podcasts, Deezerju ali se naročite na RSS-feed.

Matjaž: Pozdravljeni, poslušate Triglav Skladi Stockcast. Alexandr, o čem se bomo danes pogovarjali?

Alexandr: Tema današnje epizode je investiranje v rast. V prejšnjih epizodah smo večkrat omenjali rast, no, danes se bomo pogovarjali, kako investirati v rast. Pridružil se nam bo direktor področja individualnega upravljanja premoženja Izidor Jerman, ki nam bo zaupal, kako vidi rast, kako investira v rast.

Pogovor z gostom

Klara: Izidor, pozdravljen. Hvala, da si danes z nami.

Alexandr: Izidor, lepo pozdravljen.

Matjaž: Pozdravljen, Izidor.

Izidor: Lep pozdrav tudi v mojem imenu, me veseli, da sem tukaj.

Klara: No, danes bomo govorili o investiranju v rast, pa me najprej zanima, a je to del tvoje strategije pri investiranju?

Izidor: Seveda je; mislim, brez rasti ni rasti in mi smo v biznisu, kjer delamo rast, tako da eno z drugim je zelo povezano in jasno, strategija investiranja v rast je absolutno prioriteta številka ena pri odločitvah o investiranju.

Matjaž: Kaj pa je zate investiranje v rast, Izidor?

Izidor: Ja, investiranje v rast je kompleksna zadeva in tako kot jaz gledam investiranje v rast, je sestavljeno iz dveh takih gradnikov. Prvi so neka dejstva, to se pravi, ko gledamo kazalnike in tako naprej, torej rast prodaje, marže, profitne marže in tako naprej. Te osnovne stvari. Potem so pa ti mehki prijemi oziroma mehki del, kar se mi zdi je najbolj ključen pri vsem skupaj, kjer gledamo nekoliko širši kontekst posameznega podjetja: kje deluje, na kakšen način posluje, potem vodstvo podjetja, na kakšen način se odziva podjetje, kako je podjetje sposobno se skozi leta prilagajati tržnim razmeram, novim produktom, kakšen je track record njihovih inovativnosti, po tem, da se ta nek inovativen produkt prelije na koncu v prodajo in v dobiček in tako naprej. Ta je pa bolj zahteven del in je, bom rekel, v veliki meri odvisen od dokaj subjektivnega pogleda posameznega upravljavca, ki vsak vidi določeno stvar z različnega zornega kota.

Matjaž: Kljub temu da je zahtevno, ne dvomim, da ne uživaš v iskanju investicijskih priložnosti.

Izidor: Seveda, mislim, ker če ne uživaš v tem, kar delaš, potem ne moreš dobro delati in nek challenge pred mano je nekaj tistega, kar se vedno veselim. In lepšega, kakor v športu, če zmagaš, je tukaj občutek zelo podoben, ko pač najdeš neko delnico oziroma neko podjetje, ki odstopa od vseh ostalih, in pripomore pri performansu portfelja, tako da zelo podobno na koncu.

Alexandr: Omenjal si dve komponenti. Prva se nanaša predvsem na finančno-matematični del, drugi del pa na razumevanje določenih drugih stvari nekoliko širšega koncepta. Kateri del je po tvojem bolj pomemben oziroma mogoče z drugimi besedami - nekateri primerjajo investiranje z znanostjo, nekateri ga primerjajo z umetnostjo. Kakšno je tvoje mnenje: je to znanost, umetnost, kombinacija oziroma kaj je bolj pomembno?

Izidor: Jaz mislim, da je kombinacija. Znanost je merljiva, se jo da izmeriti. To pomeni, v našem horizontu oziroma v našem poslu pogledamo določene kazalnike, jih primerjamo med sabo in dobimo nek nabor nekih naložb, ki so potencialne, potem gremo pa naprej v, če se izrazim, tako kot si rekel, Alexandr, v ta umetnostni del, ki nima vnaprej določenih nekih zakonitosti, ampak je delno improvizacija, delno izkušnje, ki jih imaš, in vse skupaj poskusiš spravit potem v neko celoto – to, kar sem na začetku govoril, ti mehki deli, ko se naložba izbira oziroma podjetje gleda.

Matjaž: No, ko že govorimo o investiranju v rast, bi lahko dal kak šolski primer podjetja, ki to je?

Izidor: Ja, šolskih primerov je veliko. Najbolj znano je Apple; o tem vsi govorimo. Njihove izdelke ima toliko in toliko ljudi, jih pozna in oni so dejansko tipičen primer podjetja, ki je skozi leta dokazalo, da je sposobno ustvarjati rast. Če se spomnimo njihovih začetkov, mislim, da leta '82, ko sta v garaži Steve Jobs pa Wozniak ustvarila podjetje, sta imela neko vizijo pred sabo in sta potem to vizijo ustvarila. Vmes sta gledala, kaj drugi delajo, in ena izmed teh inovativnosti, ki so jih drugi naredili, je bila miška. Ko so jo dobili, mislim, da pri Xeroxu, tam niti niso vedeli, za kaj bi jo uporabili. In tako naprej in tako naprej … v devetdesetih letih, ko je imelo podjetje velike težave, sta požrla ponos in prosila Billa Gatesa, če jim lahko naredi Microsoft verzijo za Apple in tako naprej in tako naprej. In potem so naredili iPod, ki je zamenjal CD-je pa kasete in vse te zadeve in iz tega je šla cela zgodba naprej do tam, kjer smo danes. To pomeni ogromno prilagajanja tržnim razmeram, ogromno inovativnosti. Vedno so hoteli biti najboljši. Ogromno so gradili na znamki Apple kot takšni. In na koncu je to ena taka zgodba, ki je unikatna, mislim, takih zgodb ni veliko.

Klara: Pa bi Apple še zmeraj uvrščal med podjetja, ki nekako predstavljajo investiranje v rast? A je mogoče, da smo že proti koncu?

Izidor: Zaenkrat je še. No, saj to je pa zdaj tista naslednja stvar investiranja v rast. Niso vsa podjetja, kakor sem rekel, taka, kakor Apple, da jih imaš v portfelju dvajset let in dvajset let so ene izmed najboljših naložb v portfelju, ne glede na leto. In na neki točki oziroma ne na neki točki, že zadnjih deset, petnajst let se vedno gleda njihove rezultate, njihove napovedi, njihove produkte, ki jih dajejo ven, njihove storitve, ali imajo še potencial za rast ali nimajo, ali je ta potencial nekoliko nižji. Pač je treba evalvacijo naložb, ki jih imaš v portfelju, konstantno spremljati in na novo evaluirati periodično. Ni pomen, da zdaj kupiš neko podjetje, za katerega misliš oziroma oceniš, da ima potencial. In potem čez deset let pogledaš, če je ta potencial bil dosežen. Na tak način se ne moremo iti investiranja. Tako da je konstantno treba spremljati. Ko enkrat to spremljaš, potem so ti mehki prijemi … bistveno lažje ugotoviš, ali je stvar še na mestu.

Klara: Kaj pa mogoče, recimo leta nazaj je bila Nokia precej znana. Verjetno takrat niste tako vedeli, da bo propadla, da bo tako zatonila za konkurenco.

Izidor: Ja, Nokia je tipična zgodba podjetja, ki je bilo uspešno, ki je raslo, pa jim ni uspelo videti trendov, ki so se dogajali. Ali pa želja potrošnikov niso znali uresničiti s svojimi izdelki in jih je nadomestil Apple takrat z iPhone 1. Zgodba Nokie vemo, kakšna je, in nas upravljalce je ravno ta del … na neki točki smo gotovo vsi imeli v svojih portfeljih tudi Nokio. In zdaj … kdaj to dati ven, sprevideti … Njihove odločitve pa njihova smer je tudi nek del umetnosti, enako, kot najti podjetje, ki bo raslo, potem tudi identificirati podjetje, ki ga ima še v portfelju, da mogoče ne bo več raslo.

Alexandr: Ja, Apple je eden takih zelo zanimivih primerov, ko podjetja konstantno generira pozitivna presenečenja več let zapored. Verjetno, če že govorimo, če že primerjamo Apple in Nokio, jaz bi rekel, da ključen razlog, zakaj je Apple zmagal, zakaj je Nokia izgubila, to, da je Apple bil pravilno orientiran glede na enega od najpomembnejših trendov, ki so se zgodili v zadnjih 10, 15, 20 letih, do razvoja mobilnega interneta. In s tega vidika se mi zdi pomembno, da mogoče poskusimo ugotoviti oziroma priti do enega mnenja glede tega. Torej, če govorimo o rasti, zelo pogosto govorimo o podjetju, ki je sposobno dosegati izjemno hitro rast v naslednjem letu. In marsikdaj je ravno to definicija investiranja v rast: investiramo v podjetje, ki bo naslednje leto zraslo za desetkrat. Na drugi strani pa imamo podjetja, ki ne beležijo tako hitre rasti, samo pa beležijo konstantno nadpovprečno rast in vsakič znova presenečajo. Kakšno je tvoje mnenje? Kaj je bolj pomembno?

Izidor: Za mene absolutno to drugo, kar si rekel. To pomeni podjetje, ki konstantno preseneča oziroma na letni ravni iz leta v leto preseže svoje plane in svoja pričakovanja. In če oni presežejo svoje plane in svoja pričakovanja, sem prepričan, da bodo presegli pričakovanja analitikov in vseh udeležencev na kapitalskem trgu. Tako da za nas investitorje je želja imeti čim več takih ali pa vsa taka podjetja v portfelju, ker problem teh prvih, ki si jih omenil, ki v zelo hitrem času dosežejo ogromno rast, ni nujno, ni to zagotovilo za dolgoročen uspeh. Lahko imajo produkt, ki je v danem trenutku pomemben, recimo v času covida je bilo veliko takih produktov, ki so se izkazali; medtem ko smo bili zaprti ali pa delno zaprti ali pa omejeni z gibanjem, so bile določene firme, ki so imele produkt, ki ga gotovo v razmerah, če ne bi bilo covida, ne bi v taki meri prodale. In tukaj je treba biti zelo previden, ena lastovka še ne prinese pomladi, ampak je pač treba ugotoviti oziroma oceniti, ali je ta rast še sprejemljiva naprej, mislim, z rastjo 50 ali pa 100 procentov povečanja prihodkov na letni ravni. To gotovo uspe samo nekim start up podjetjem, ki so se ravno uvrstila na borzo in tam pa vemo, kakšna je učinkovitost uspeha - eden od petdesetih ali pa eden od dvajsetih, saj niti nima veze točno, kakšna je statistika, dejansko dolgoročno uspe. Določena podjetja stagnirajo, določena podjetja se prevzamejo, določena podjetja propadejo in tako naprej. In če se vrnem na vprašanje, jaz imam bistveno rajši podjetja, ki konstantno presegajo pričakovanja in to pomeni, da ima podjetje track record, da ima podjetje inovativnost, da se znajde, da se prilagodi in tako naprej.

Matjaž: V našem podcastu smo velikokrat govorili o investicijskih temah in bomo temu v prihodnosti namenjali še veliko pozornosti. Pa me zanima, kakšen pomen imajo investicijske teme pri tvojih odločitvah pri pristopu investiranja v rast?

Izidor: Velik pomen. Če dobro pomislim, investicijska tema je takšna, drugačna, kakršnakoli. Vsak ima svojo, vsak lahko najde nekaj ali pa vsak v določeni vidi z drugačnega vidika, ampak načeloma skozi celotno zgodovino smo trgovali ali pa so pred nami trgovali na podlagi investicijskih tem. Vedno se je neka zgodba dogajala, recimo pojav interneta, kot takega v devetdesetih in vse, kar je potem to prineslo za sabo, od proizvodnje čipov do povečanja prodaje računalnikov, je potem vodilo naprej v mobilno tehnologijo in zdaj govorimo že o naslednji temi, ki je metaverse in podobno. Tako da te teme so ene bolj pomembne, ene so manj. Jaz rad poskusim identificirati najprej teme, ki imajo globalni vpliv, ki imajo vpliv na dobršen del gospodarstva, tako ali drugače. Ker v teh temah se potem najde kar nekaj podtem, ki so lahko zelo pomembne in potem fokusiramo gradnjo portfelja na te dele in se ne fokusiramo izključno samo na sektorje. Ali pa ko je zdaj govora o inflaciji in vsem tem, o defenzivnih panogah pa v ciklični panogah, v enih in v drugih se najdejo podjetja, ki so povezana z določeno temo, ki se odvija na trgu, in so pomembne, absolutno.

Klara: Katera investicijska tema se ti pa zdi zdaj najbolj primerna? Kaj vidiš, da je najbolj seksi investicijska tema?

Izidor: Imaš seksi investicijske teme, ki imajo appeal do mladih ali pa do trenutno bolj na mladih, ki so na družbenih omrežjih ali pa na Redditu in podobnih zadevah. Pa imamo investicijske teme, ki se dotikajo vseh nas, čeprav jih marsikdo od potrošnikov ne prizna. Vse je pomembno. Trenutno se zelo veliko govori o metaverse. Metaverse je sigurno ena izmed takih tem, ki bo imela po mojem mnenju velik vpliv na razvoj predvsem tehnologije. Na koncu itak vedno pridemo do tega, kaj je bilo prej, kura ali jajce. In v tem primeru pač tehnološka podjetja bodo z razvojem potrošniku ponudila neko rešitev, kakšna bo končna rešitev, noben ne ve še trenutno. Ali bomo to gledali čez 3D očala ali na drugačen način. Pač to se bo razvijalo naprej. Sigurno bo veliko investicij v to zgodbo, saj mislim, da ste na vašem podcastu že imeli to temo. Tako da ne bi preveč o tem. So pa še druge teme. Vse se ne začne pa zaključi trenutno v metaversu in vsem tem. Kaj je seksi oziroma zanimivo, inovativno. Kot eno tematiko sigurno vidim, ki bo zelo pomembna v naslednjih desetih letih ali pa še več - energetski prehod s tega, kar imamo zdaj, na nekaj, kar hočemo imeti enkrat v prihodnosti, to se pravi v obnovljive vire energije in tako naprej. In to bo pa gotovo zadevalo bolj ali manj celotno gospodarstvo pa vse sektorje.

Alexandr: Jaz mislim da, ko govorimo o investicijskih temah, je treba gledati na razumevanje investicijskih tem ne samo z vidika iskanja zanimivih investicijskih priložnosti, ampak tudi z vidika zniževanja potencialnega tveganja. Recimo, omenil si prehod na zeleno energetiko. Verjetno bo to pomenilo težave za določeno podjetje in s tega vidika je izjemno pomembno razumeti, kaj se dogaja. Tudi če na koncu ne najdemo zanimivih investicijskih priložnosti, je verjetno že dovolj, da nismo izpostavljeni tveganjem.

Izidor: Absolutno, saj je pa druga stran kovanca in investiranja v rast ali pa česarkoli. Če prepoznaš, zakaj neka tematika oziroma nek sklop dogajanj, ki se dogaja na globalni ravni. v tem primeru. Če identificiramo, katera podjetja ali pa določeni podsektorji niso ustrezno prilagojeni na ta prehod ali pa na karkoli drugega, je to že veliko, da pač teh podjetij ne vključimo v svoj portfelj oziroma ne iščemo nekaj, česar gotovo ne bomo nikoli našli. In potem če se zaciklaš v neko tako zgodbo, potem lahko iščeš na napačnem koncu rast, ki je ne boš nikoli našel. Zato je pomembno razumevanje tem. Ne samo, kaj boš investiral, tako kot si rekel, tudi da dobiš ali pa da identificiraš nekaj, v kaj ne boš investiral. Mogoče včasih še bolj pomembno kot tista prva stvar.

Matjaž: Če greva zdaj malo na profil vlagatelja, me zanima, ali je investiranje v rast primerno za vsakega vlagatelja? Če ne, kaj pa bi lahko bilo še primerno poleg investiranja v rast?

Izidor: Če govorimo o kapitalskih trgih, jaz ne poznam vlagatelja, ki ne bi rad videl rasti. Mislim, da s tem namenom vsi investirajo, imajo te želje in tudi če so njihove preference nekoliko bolj previdne pri izbiranju investicijske strategije oziroma naložbene politike, je še vedno zahtevana komponenta rasti, ker če komponente rasti ni, potem imamo denar na bančnem depozitu. Tako da v vsakem primeru je to treba iskati in nuditi to možnost vlagateljem. Da ko nam zaupa sredstva, da to možnost njemu uresničimo oziroma poiščemo komponento rasti.

Alexandr: Ali bi se strinjal s trditvijo, da v primeru investiranja v rast dajemo večji pomen dolgoročnemu investicijskemu horizontu, torej mi razmišljamo o daljšem obdobju. In tukaj se pojavlja večji prostor za negotovost. Torej, lažje je oceniti, kaj se bo zgodilo danes, težje oceniti, kaj se bo zgodilo naslednji teden. Izjemno težko pa je oceniti, kaj se bo zgodilo čez 10, 15 let. S tega vidika - ali misliš, da mogoče v primeru investiranja v rast, ki temelji na nekoliko daljšem časovnem horizontu, ravno ta negotovost omogoča potencialno doseganje presežnih donosov? S tega vidika, da se spuščamo v področje, ki je nepokrito, je nerazumljivo, ki je mogoče tvegano in to omogoča, da se v portfelju pojavijo priložnosti, ki jih je drugače težko sprejeti.

Izidor: Se strinjam. Mislim, investiranje v rast pomen dolgoročno investiranje, to je dejstvo. Kratkoročnih anomalij in šumov na trgu je ogromno. Treba je vedeti, da trgi se na kratek rok oziroma vlagatelji se na kratek rok obnašajo neracionalno in skupek teh neracionalnosti naredi nek dolgoročni trend. Ampak če mi identificiramo pa verjamemo pa naredimo domačo nalogo, raziščemo vse te stvari, o katerih smo že govorili plus še marsikaj drugega … Potem - investiranje v rast je investiranje na dolgi rok. Vmes, tako kot je zdaj, recimo, pa je malo višja inflacija ali pa je bil covid ali pa je bilo karkoli drugega, vedno se nek pojav zgodi, ki negativno vpliva kratkoročno na vse skupaj. Takrat je najbolj pomembno, da mi kot upravljavci premoženja ostanemo trezni, ohranimo trezno glavo, ne pustimo emocijam, da prevladajo nad našimi investicijskimi odločitvami. Mogoče je takrat čas preveriti še enkrat naložbe v portfelju, ali še zadostujejo našim kriterijem, kot smo jih izbrali, in če ugotovimo, da je vse na mestu, gremo naprej s tem, kar imamo. Ker slej ko prej bo ta rast prišla. Se pa strinjam, na drugi strani je pa res, da vlagatelji pa so lahko bistveno bolj nepotrpežljivi. In zato je umetnost, se mi zdi, imeti portfelj konstruiran na tak način, da zasleduje dolgoročno rast in do določene mere je omejen za res ekstremne padce takrat, ko se na trgu kaj resnega dogaja predvsem v negativnem smislu. Toda kljub temu je predvsem za retail investitorje pomembno neko uravnoteženje vsega tega, kar pa še ne pomeni, da so potem v portfelju samo izključno podjetja, ki nosijo ogromno dividendo in nič drugega.

Klara: Izidor, bi lahko povedal kakšen primer, ki ni ravno Apple ali Meta Platforms, da je res nekaj drugega, da je tudi zabeležilo v preteklosti hitro rast?

Izidor: Ja, eno izmed takih podjetij je CocaCola. CocaCola je tam od leta '80 naprej zabeležila 9-krat višjo rast borzne vrednosti, govorim kot pa povprečje trga, tako da podjetje, ki se danes zdi neko podjetje, ki dela cocacolo oziroma pijače, ki se prodajajo v vseh trgovinah, v vseh restavracijah s hitro prehrano in tako naprej. Ima neko komponento nezdrave hrane, ampak oni so se v celotni zgodovini vedno uspeli prilagoditi na razmere na trgu. So dodajali osnovnemu produktu, s katerim so zasloveli, so dodajali energetske pijače, vode, čaje, čipse, snacke in tako naprej in tako naprej in razširjali svoj portfelj. In če gledamo njihove objave rezultatov, tako kot si omenil, Alexandr, to je eno izmed takih podjetij, ko več ali manj devetkrat od desetih objav presežejo pričakovanja. Ni nujno, da je podjetje nek, kako se temu reče, »in« ali pa neko vroče podjetje, ki ima nek vroč produkt, o katerem trenutno govorimo, ampak je lahko eno zelo dolgočasno podjetje konec koncev, če se lahko tako izrazim, ki kljub temu uspeva presegati pričakovanja trga pa presega rast povprečja trga.

Matjaž: Zakaj pa Pepsi Co na primer ni tak kot CocaCola?

Izidor: Saj Pepsi Co je tudi zelo podoben, če smo čisto iskreni, samo mogoče manj znano oziroma manjše podjetje od CocaCole po vsem skupaj. Ampak to je mogoče en dober primer. Pepsi in CocaCola, ki sta velika rivala in to rivalstvo pri enem in drugem spodbuja veliko inovativnosti in vsega skupaj in sta zaradi tega oba boljša.

Matjaž: Ali je kakšen sektor, ki se mu izogibaš? Pa zakaj se mu izogibaš? Kjer ne vidiš komponente rasti?

Izidor: Zdaj načeloma v svojem horizontu se ne izogibam nobenemu oziroma nobenemu sektorju ne zapiram vrat. Trenutno ali pa kar zadnjih nekaj let imam pa izjemno izjemno malo, če sploh kaj, podjetij iz javne oskrbe, ker tako, kot jaz vidim zadevo, je zelo zelo regulirana panoga. Vsaka posamezna država zahteva od njih določene zadeve. Sicer je zelo stabilen biznis, po drugi strani. Načeloma plačujejo sorazmerno dobro dividendo, je zelo investicijsko intenziven. To se pravi, ko je treba delati določeno javno infrastrukturo. Te stvari niso poceni, marže so pa zelo nizke. Načeloma tam, kjer so nizke marže prisotne, težko pričakuješ nadpovprečno rast. Zakaj so marže nizke, se načeloma da debatirati v neskončnost, ampak mislim, da pri teh podjetjih je ravno ta CAPEX oziroma investicijski cikel, ki je konstanten, pač zajeda v marže in trenutno, ko je še na pohodu še višja inflacija in vse skupaj in dvigovanje obrestnih mer pa mislim, da so še tako manj zanimiva.

Alexandr: Prej si omenjal prehod na zeleno energetiko, in če pogledamo s tega vidika podjetje s področja javne oskrbe. V kakšnem položaju so, dolgoročno gledano? Ali so pripravljena? Bodo mogoče dobila kakšne nove konkurente recimo iz sektorja energetike? Kakšno je tvoje mnenje?

Izidor: Tako kot gledam zadevo, v katero smer gre in na drugi strani, kaj energetska podjetja delajo trenutno, mislim, da znajo imeti veliko konkurenco ravno v teh energetskih podjetij, zato ker energetskim podjetjem je jasno, da nafta ne bo šla v neskončnost. V vmesnem času mislim, da bodo energetska podjetja zelo pomembna in mislim, da bo tudi nafta še zelo pomembna, da bomo ta prehod naredili tako ali drugače, ker drugače se bo svet ustavil. So pa ta podjetja skozi zgodovino dokazala, da so se sposobna prilagajati, da so sposobna spremeniti svoj poslovni model, so energetska podjetja, ki imajo ogromno znanja, predvsem ogromno inženirskega znanja in je ena izmed tematik, ki se lahko pogajajo, ta mala tematika znotraj večje teme, je, kako zajeziti oziroma kako ujeti CO2 in ga spraviti nazaj pod zemljo.

In če se bo nekaj takega začelo dogajati, so gotovo energetska podjetja edina na svetu sposobna to narediti. Po drugi strani imajo ogromno kapitala na voljo in ogromno investirajo in so se sposobna prilagoditi novim zahtevam na trgu, ki bojo vladale gotovo čez dvajset, trideset let. Tako da lahko bo tudi marsikakšna investicijska priložnost na tem delu.

Matjaž: Zdaj pa me zanima še, kako ostali vidijo investiranje v rast. Klara, Alexandr, kako vidva vidita - se popolnoma strinjata z Izidorjem ali imata še kakšno drugo mnenje?

Klara: Jaz, če pomislim, se kar strinjam z Izidorjem. Samo, da bi jaz iskala mogoče manjša podjetja, ki imajo potencial v kakšni novi tehnologiji, da razvijajo robotiko, kakšna taka tematska podjetja bi iskala, zato ker res verjamem, da bo to v prihodnosti »in«.

Alexandr: Jaz se načeloma vsekakor strinjam. Midva sva se že večkrat pogovarjala na to temo. Večino rasti kumulativne vrednosti kapitalskega trga predstavlja rast iz naslova manjšega števila podjetij, kar pomeni, da, dolgoročno gledano, če si sposoben ugotoviti, katero bo to podjetje, potem je uspeh zagotovljen. Kar pa seveda temelji na predpostavki, da znaš ugotoviti, katero je to podjetje, kar je najtežja možna naloga. Drugače pa, se strinjam, dolgoročni horizont, pomemben poudarek na pozitivno presenečenje, na razumevanje tako dela, ki se nanaša na znanost, torej, razumevanje finančnih modelov, podjetij, konec koncev je to eden ključnih elementov investiranja. Po drugi strani pa razvoj določenih drugih znanj, ki pomaga razumeti to drugo komponento, ki si jo izpostavil, torej, produkte, kakovost, vodstva podjetij, razvoj blagovne znamke, razvoj tehnologije. To je težje in mogoče je s tega vidika celo še bolj zanimivo področje, tako da dolgoročno, pozitivno presenečenje, velik poudarek na iskanju kakšnega alternativnega znanja.

Klara: Matjaž, kako pa ti gledaš?

Matjaž: Strinjam se z vsemi, ampak mi je tudi pomembno, na primer, da podjetje da poudarek na svojo strategijo, da imajo nek dokument strategije, da je to približno tam okoli pet let vnaprej. Oni pač sami lahko povejo, kam oni mislijo rasti, potem lahko to spremljam in tudi se zavedaš, kaj so tista presenečenja. Če ne razumeš načrtov podjetja in strategije, potem presenečenj ne moreš meriti. Tako da ja, po navadi tudi to, da imajo poudarek na strategiji, da je tam čim več številk, da je izmerljiva, da potem te stvari, ki jih napovedujejo v prihodnosti, pokažejo tudi v finančnih izkazih. Tako da potem si lahko malo manj prestrašen, na primer, ko je kakšna nihajnost, ker veš, da grejo v to pot, kot so rekli, da plujejo v pravo smer in je lažje držati naložbo v portfelju.

Izidor: Tisto, kar je izmerljivo, vsi že znajo videti in to je že vračunano v ceni delnice. Iskanje rasti je ravno tisto, kar sem govoril o mehkem delu, ki ni izmerljivo in tam ima vsak svoj pogled. Ključno pri vsem skupaj je, da … nemogoče je, da če imaš ti 40, 50 vrednostnih papirjev v portfelju, da boš na vseh štiridesetih ali petdesetih papirjih zadel v polno. In da si priznaš vmes, da si mogoče na enem papirju naredil napako, to je ključnega pomena. To pomeni, da nisi emocionalno navezan na nek vrednostni papir z vidika uporabnosti nekega produkta. En se rad vozi s Porschejem, en se rad z Audijem, en se rad s Fiatom, pa to ne pomeni, da boš zaradi tega, ker je tebi Audi všeč, na vsak način imel delnice Volkswagna noter, če vidiš, da stvari dobro ne delajo. Ali obratno, nima veze. Hočem reči, da te emocije daš ven in spoznaš – OK, vidiš, mislil sem, da bo, izgledalo je, do bo, tako kot je zgledalo, in na koncu se je izkazalo po dveh, treh letih ali pa petih letih, da tako, kot si omenil, Matjaž, so v strategijo nekaj zapisali pa potem tega niso izvedli. Rečeš, OK, bomo pač našli nekaj drugega. Mislim, da je to ključno pri vsem skupaj. Ker če ti vztrajaš potem na neki naložbi, potem verjameš, da je ta naložba dobra, čeprav vsi okoli tebe vidijo, da ni mogoče dobra, dokupuješ to naložbo, dokupuješ to naložbo, na koncu se ti pa zgodi zgodba Nokie.

Alexandr: Danes si že omenjal Apple, si že omenjal CocaColo in to sta dve naložbi, ki ju ima v portfelju tudi Berkshire Hathaway, to je družba, katere eden od voditeljev oziroma eden od ustanoviteljev je Warren Buffett, verjetno najbolj znan, najbolj uspešen investitor v zgodovini. Zelo pogosto, ko omenjamo Warrena Buffetta, omenjamo zraven še investiranje v vrednost, tako imenovano value investiranje. Danes govorimo o investiranju v rast, tako imenovano growth investiranje. Ali je sploh razlika med tem? Torej Warren Buffett ima ti dve naložbi, ima več let ti naložbi in to sta več kot očitno naložbi, ki izpolnjujeta vse kriterije in sta lahko uvrščeni v kategorijo investiranja v rast. Kakšno je tvoje mnenje - je sploh treba ločiti investiranje v rast, investiranje v vrednost?

Izidor: Če gledamo s tega vidika, to se pravi, ko določimo tako imenovano growth pa value, to se pravi, rast in pa vrednost po nekih kriterijih, po nekih meritvah, kazalnikih, jih uvrščamo ene v eno množico, ene v drugo množico. Jaz mislim, da dolgoročno, če gledamo zadnjih 20 let ali pa zadnjih 40 let celo, ta dva indeksa rasti in vrednosti, od leta 1980 do začetka letošnjega leta ni bilo razlike v donosnosti. V štiridesetih letih mislim, da je 0,03 ali 0,04 odstotne točke na letni ravni razlike med enim in drugim. Vmes so imeli kratkoročno ali pa obdobja treh, štirih, petih let, ko je bil nek indeks boljši od drugega. Tako da moje mnenje je, da ne, ni to najbolj pomembno. Jaz mislim, da se rast najde v vseh delnicah. In tako, kot jaz gledam na delnice, govorimo o dobrih in pa manj dobrih podjetjih in imamo in ene in druge v obeh teh indeksih recimo. Saj potem imamo še indekse momenta in vsega tega. Toda ključno je, da je podjetje dobro, da zna od vodenja do bilance do vsega, kar spada zraven. Da je na pravem mestu, da dela prave odločitve in potem v tem primeru tudi podjetja, ki imajo pridevnik vrednosti, so lahko tudi podjetja, ki imajo nadpovprečno rast. Ni nujno, da trgujejo, da so konstantno na visokih kazalnikih, če izključno gledamo po kazalnikih, ki zame niso odločilna komponenta pri odločanju ali pa pri določanju, kaj je podjetje, ki raste, in kaj je podjetje, ki ima »vrednost«. Tako da mislim, da je lahko zelo boleče izključno samo na podlagi tega se odločati o investicijah.

Matjaž: V veselje nam je bilo, da si bil naš gost.

Klara: Hvala, Izidor.

Alexandr: Hvala lepa. Moram priznati, da jaz vedno uživam, ko poslušam ljudi, ki imajo izkušnje in ki iščejo rast. Se mi zdi, da je to izjemno zanimivo področje. Hvala lepa!

Izidor: Tudi vam hvala za povabilo. Mi je bilo v veselje.

Opozorilo za poslušalce

Podcast, ki ga poslušate, je informativne narave in ne predstavlja investicijskega priporočila oziroma investicijskega svetovanja. Je splošne narave in ne more upoštevati investicijskih ciljev, finančne situacije in potreb posameznega poslušalca.

O gostu

Izidor Jerman je direktor področja individualnega upravljanja premoženja pri Triglav Skladih. Leta 2000 je diplomiral iz smeri financ in ekonomije na University of Alaska, Anchorage, v ZDA. Od zaključka študija naprej je aktivno vpet v upravljanje premoženja. Najprej je 3 leta opravljal naloge finančnega analitika. Od leta 2004 pa vse do nastopa na sedanjem delovnem mestu je upravljal vzajemne sklade. Kot bivši tekmovalec v alpskem smučanju s svojo družino rad preživlja prosti čas v športnih aktivnostih na prostem.