Triglav Skladi Stockcast: Tematsko investiranje in obeti za 2022 (Epizoda 1)

Epizodo poslušajte na Spotifyju, Apple Podcasts, Google Podcasts, Deezerju ali se naročite na RSS-feed.

Predstavitev

Matjaž: Opozorilo za poslušalce: podcast, ki ga poslušate, je informativne narave in ne predstavlja investicijskega priporočila oziroma investicijskega svetovanja. Je splošne narave in ne more upoštevati investicijskih ciljev, finančne situacije in potreb posameznega poslušalca.

Matjaž: Izvrsten konjak potrebuje najboljše sestavine, strasten in ljubeč dotik mojstra obrti ter veliko, zelo veliko časa v hrastovem sodu, da doseže elizejski okus, okus, ki je vreden ljubljencev grških bogov.

To ni presenetljivo, za velike dosežke se je vedno treba potruditi in lahko traja tudi več let, preden postanejo rezultati vidni.

S tega vidika je konjak zelo podoben investiranju.

Skrivnost uspešnega investiranja je namreč izbira optimalnih komponent investicijske filozofije, navdušenje nad procesom iskanja investicijskih priložnosti in dolgoročen investicijski horizont.

Ravno iskanju uspeha pri investiranju je namenjen ta podcast.

Pozdravljeni, poslušate Triglav Skladi Stockcast.

Glede na to, da smo z vami danes prvič, bi se radi predstavili.

Jaz sem Matjaž Pogorevc. Sem investicijski analitik in zanima me vse, kar je vzhodno od Karpatov in zahodno od Havajev, severno od Avstralije in južno od Arktike. Če pomislim, me najbolj zanimata Kitajska in Rusija – torej sladko-kisle investicije in tvegane investicije iz tajge.

Alexandr: Jaz sem Alexandr Gutirea. Sem upravljavec investicijskih skladov in sem prepričan, da je investiranje eden od ključnih temeljev razvoja človeštva.

Verjamem, da je uspeh pri investiranju možen izključno v primeru oblikovanja jasne investicijske filozofije ter nenehnega iskanja novega znanja in razvoja na področju učinkovitega sprejemanja odločitev.

Klara: Jaz sem Klara Repnik, delam na področju financ. Veliko časa namenjam raziskovanju sprememb na področju tehnologije. In mislim, da bo v prihodnosti imela še večji vpliv na svet. Zanimajo me zelena energetika, umetna inteligenca, robotika, potovanja v vesolje ter kriptotehnologija. Tako, da ni čudno, da me ravno inovativna podjetja najbolj navdihujejo.

Alexandr: Kot je že Matjaž namignil, se bomo v našem podcastu pogovarjaii o skrivnostih uspešnega investiranja. Skupaj bomo raziskovali situacijo na kapitalskih trgih, makroekonomske in geopolitične razmere, dolgoročne investicijske teme in trajnostnostne vidike investiranja. Hkrati bomo veliko pozornosti namenili preučevanju vedenjskih napak in dilem, ki se pojavljajo pri investiranju, ter prepričanj, na katerih lahko temelji uspešna investicijska filozofija.

Klara: Odločitev, da se spustimo v podcast vode, ni bila enostavna. Za nas je to namreč novo področje …

Po eni strani se nam zdi pomembno, da se sami razvijamo, po drugi strani pa, da pomagamo pri razvoju drugim pri sprejemanju investicijskih odločitev. To je nujno potrebno v sedanjem času, ko se hitrost sprememb nenehno pospešuje. Naš cilj je, da dobimo še bolj poglobljen pogled v kompleksni svet investiranja in ga približamo vam, dragi poslušalci.

Danes se bomo pogovarjali o ključnih dogodkih v letu 2021, …

Alexandr: … konceptu investicijskih tem oziroma tematskega investiranja …

Matjaž: … in naš direktor področja analiz Gorazd Belavič nas bo popeljal skozi napovedi za leto 2022. Pa začnimo.

KLJUČNI DOGODKI LETA 2021

Matjaž: Ko smo se pripravljali za tale podcast, smo razmišljali, kateri so bili največji utrinki v letu 2021.

Leto 2021 je bilo res pestro in to na več področjih – od višanja cen do zastojev v dobavnih verigah, prebojev farmacevtskih družb, inovativnosti podjetij … Ampak v lanskem letu bi rekel, da je investitorje v trge v razvoju precej presenetil regulatorni tsunami na Kitajskem.

Povečana aktivnost kitajskih regulatorjev je tudi posledica simbolnega pomena 100-letnice obstoja Kitajske komunistične partije, ki je prispevala k novemu zagonu pri reformaciji gospodarstva in rojstvu novega 5-letnega načrta. Osrednji cilj tega načrta je sprememba poslovnih modelov kitajskih podjetij in zagotovitev blagostanja vsem Kitajcem. Rezultate teh poskusov še pričakujemo in opazujemo vsak dan.

V luči sprememb in reform se je v preteklem letu zakonodaja spremenila na področju:

• bančništva,
• izobraževanja,
• zdravstva ter
• zaščite osebnih podatkov na digitalnih platformah.

Zaradi zaostrovanja zakonodaje pa so bili ustanovljeni novi uradi za nadzor institucij ter krepitev uveljavljanja zakonov nad največjimi podjetji. Podjetja, kot so igričarsko podjetje Tencent, digitalna platforma Alibaba, prevoznik Didi in kitajski brskalnik Baidu, so bila obvezana prilagoditi svoje produkte in storitve novim zakonom. Zaradi zaostrovanja v digitalnem svetu so morali spremeniti algoritme za digitalno oglaševanje ter načine obdelave in hranjenja osebnih podatkov o kitajskih državljanih. Prav tako pa se je začelo omejevanje kitajskih podjetij, ki želijo kotirati na tujih borzah.

Menim, da je za Kitajsko po izjemni rasti nastopil trenutek konsolidacije rasti.

Alexandr: Moram priznati, da so kitajski regulatorji presenetili tudi mene. Mogoče ne z vidika ukrepov kot takih, ampak z vidika hitrosti teh ukrepov in nepričakovanosti, neusklajenosti aktivnosti regulatorjev. Osebno mislim, da bodo ti ukrepi imeli pozitiven dolgoročni vpliv, hkrati mislim, da bomo v prihodnje videli podobne ukrepe tudi izven Kitajske. S tega vidika postaja zelo pomembno aktivno spremljanje situacije tudi na področju regulative in še toliko bolj pomembno je razumevanje poslovnih modelov podjetij.

Klara: Kitajska je res presenetila s to regulacijo v preteklem letu; ko sem jaz razmišljala o utrinkih preteklega leta, pa mi je prva na misel prišla monetarna politika. Preteklo leto so objave Evropske centralne banke (ECB) in ameriške centralne banke (FED) res pretresle finančni trg in zaključilo se je obdobje ohlapne monetarne politike.

Zakaj je to, kar se dogaja na tem področju, pomembno za nas?

Centralne banke imajo v rokah orodja, ki vplivajo na življenje in obnašanje potrošnikov in podjetij. Zadnje četrtletje lanskega leta smo čakali, kdaj bo FED napovedal zmanjševanje odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev, kar se je zgodilo 15. decembra lani. Ohlapno monetarno politiko so tako v ZDA začeli umikati in poleg tega še napovedali tri dvige obrestnih mer v letošnjem letu. ECB je sporočila, da bo zmanjšala odkup obveznic zaradi vse bolj hitre inflacije v Evropi. Vendar se je zavezala, da bodo v tem četrtletju postopoma začeli zmanjševati odkupe, ki jih bodo zaključili konec marca 2022.

ECB in FED sta tako ocenila, da je politika kvantitativnega sproščanja dosegla želeni učinek spodbujanja gospodarstva in sta se tako odzvala na to s postopnim zmanjševanjem obsega odkupovanja obveznic. Smiselno pa je, da je ta postopek postopen in vnaprej zelo dobro komuniciran. Na ta način se zmanjša verjetnost negativnih reakcij na kapitalskih trgih in negativnih pritiskov, kar je zelo pomembno, na gospodarstvo.

Matjaž: Obdobje ekspanzivne monetarne politike je zares vplivalo na delniške trge kot raketno gorivo, zdaj pa prehajamo v obdobje, ko bo še vedno ekspanzivna, ampak absolutno manj, kot je bila v zadnjem letu oziroma dveh.

Alexandr: Ja, v prihodnje bo res manj raketnega goriva, kot smo navajeni, kar pomeni, da bomo morali iskati podjetja, ki imajo močnejše motorje, iskati podjetja, ki so inovativna, ki imajo konkurenčne poslovne modele … Pred nami je vsekakor zanimivo obdobje.

Klara: Alexandr, kako bo tebi ostalo v spominu leto 2021, pa pustimo Kitajsko ob strani?

Alexandr: Leto 2021 je bilo z vidika investiranja res zanimivo. Po resnici povedano, bi bil presenečen, če bi bilo drugače.

Lansko leto je bilo namreč prvo leto po izbruhu pandemije COVID-19, na katerega ni bilo pripravljeno nobeno gospodarstvo na svetu.

Torej, ko govorimo o letu 2021, ne smemo pozabiti, da smo celo leto živeli v stanju pričakovanja. Po eni strani smo bili nenehno pripravljeni na pojav in širitev nove različice COVID-19 … Če smo se na začetku lanskega leta pogovarjali o delti, smo se na koncu leta srečali z omikronom. In, seveda, veliko pozornosti je bilo namenjeno učinkovitosti in dostopnosti cepiv. Rad bi izpostavil, da se mi zdi tako hiter razvoj cepiv izjemen dosežek človeštva. To je primer mobilizacije znanja, tehnologije in kapitala. Pričakujem, da bomo v prihodnje še večkrat slišali o tehnologiji informacijske RNK, na kateri temeljita Modernino cepivo in cepivo, ki ga je razvilo podjetje BioNTech.

Po drugi strani je bilo leto 2021 obdobje pripravljenosti na normalizacijo situacije in gospodarsko okrevanje. Pričakovanja so se uresničila, gospodarska rast je bila lani visoka, potrošnja je pozitivno presenetila, z vidika investiranja pa zagotovo velja izpostaviti, da so bili rezultati poslovanja podjetij boljši od pričakovanj. V času hitrega gospodarskega okrevanja po hitrem in močnem gospodarskem šoku, ki ga je leta 2020 povzročil izbruh COVID-19, je na področju investiranja aktualno postalo investiranje v delnice podjetij, ki so najbolj izpostavljena pozitivnim gospodarskim obratom. V to skupino spadajo na primer banke, industrijska podjetja in energetska podjetja ter podjetja z nižjo tržno kapitalizacijo. Če govorimo o podjetjih iz razvitih držav, je bila v lanskem letu stava na delnice energetskih in finančnih podjetij pametna odločitev. Za 52 odstotkov je zrasel indeks energetskih podjetij, za 38 odstotkov pa indeks finančnih podjetij. Indeks manjših podjetij je po drugi strani zrasel za »samo« 25 odstotkov. Visoko, 40-odstotno, rast je zabeležil tudi indeks tehnoloških podjetij, ki so sicer pozitivno občutljiva na gospodarsko rast, a za katera je značilno to, da se večji delež vrednosti nahaja v prihodnosti. Podjetja z visoko pričakovano rastjo naj bi bila pod pritiskom v okoliščinah, v katerih smo se znašli lani. Trditev, da bodo tehnološka podjetja zabeležila relativno nižjo rast ali celo padec, smo v letu 2021 slišali večkrat. In več kot očitno je, da se ta napoved ni uresničila.

TEMATSKO INVESTIRANJE

Klara: Za nami je torej leto pričakovanj in tudi ne-pričakovanj oziroma presenečenj. Preden nadaljujemo s pogovorom z našim današnjem gostom in z napovedmi za leto 2022, bi radi nekaj časa namenili diskusiji o konceptu tematskega investiranja oziroma investicijskih tem.

Alexandr: Torej, kaj je tematsko investiranje oz. investicijska tema? Tematsko investiranje je investiranje, ki upošteva investicijske teme. Investicijske teme pa lahko definiramo kot strukturno spremembo ustroja panoge oziroma kot manifestacijo te spremembe, ki ima otipljiv učinek na kapitalske trge. Ta sprememba je lahko ekonomske, socialne, tehnološke ali družbene narave. Učinek mora biti numerično izmerljiv ali utemeljiv s skrbno kvalitativno analizo.

Ta definicija mogoče ni najbolj enostavna, za njo pa se skriva enostaven koncept – ko govorimo o tematskem investiranju, govorimo o investiranju v dolgoročne trende oziroma o investiranju v podjetja, ki so izpostavljena dolgoročnim trendom.

Razumljivo je, da je pri tematskem investiranju najprej treba opredeliti in preučiti investicijske teme. To ni enostavna naloga.

Investitorji si lahko pomagamo s tem, da vsako potencialno zanimivo investicijsko temo poskušamo oceniti z vidika:

• kompleksnosti vpliva (Ali investicijska tema vpliva na podjetja iz večjega števila sektorjev?)
• intenzivnosti vpliva (Ali ima investicijska tema velik vpliv na rezultate poslovanja podjetij?)
• in trajanje vpliva (Koliko časa bo investicijska tema vplivala na poslovanje podjetij?).

Po našem mnenju je tematski pristop k investiranju lahko eden od načinov za doseganje uspeha pri dolgoročnem investiranju.

Matjaž: Za ponazoritev tematskega investiranja si zamislimo, na kakšen način bi lahko na primer trend urbanizacije v prihodnosti spreminjal svet. Zagotovo bodo električna vozila, obnovljiva energija in robotizacija imeli še večji vpliv na naša življenja v prihodnosti. Med tradicionalnimi avtomobilskimi proizvajalci in izključno električnimi je opaziti velik napredek – tako v tehnologiji kot na finančnih izkazih. Prav tako pa se med drugim pojavlja vedno več električnih polnilnic po mestih v razvitem svetu. Zaradi teh razlogov je morda lahko tematika električnih vozil investitorjem privlačna in tako se začne postopek raziskave in izdelave investicijske teme, ki pomaga pri krepitvi investicijskega prepričanja v naložbo. Navsezadnje le drži, da močnejše, kot je prepričanje, lažje je držati naložbe skozi trenutke velikih preizkušenj naše investicijske filozofije.

Električna vozila bodo v naši bližnji prihodnosti zagotovo imela velik vpliv na naša življenja. Zadnje čase opažam, da se veliko govori o Tesli, Fordu, Rivianu, NIOtu, Xpengu, BYDju in Li Autu. Kitajci so postali močan igralec v električni avtomobilski industriji!

Ko smo že pri teh proizvajalcih: iz Tesle so v začetku leta sporočili, da so v zadnjem četrtletju leta 2021 dobavili 308.600 električnih vozil. V celem letu so dostavili več kot 936 tisoč vozil, kar je 87-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2020.

Iz podjetja Ford Motors pa so pred kratkim sporočili, da načrtujejo skoraj podvojiti letno proizvodno zmogljivost svojega prihajajočega električnega poltovornjaka F-150 na 150.000 vozil na leto. Povečanje proizvodnje je pozitiven znak povpraševanja po električnih vozilih na splošno, vendar kaže tudi, da je Ford močno podcenjeval povpraševanje po poltovornjaku, zaradi česar se zdaj trudi povečati njegovo proizvodnjo.

Kitajski Xpeng je v decembru poročal o 16.000 dostavah, kar je nov mesečni rekord. V celotnem letu 2021 je XPeng dostavil 98 tisoč vozil, kar je za 263 odstotkov več kot leta 2020. Kitajski proizvajalec električnih avtomobilov NIO je podrl rekord v novembru, ko je bilo dostavljenih 11 tisoč vozil, v letu 2021 pa je dostavil 91 tisoč vozil, kar je 109 % več kot leta 2020.

Ko razmišljamo o tematskem investiranju v električna vozila, pa se nam ni treba ustaviti le pri električnih vozilih, lahko se investira tudi v podjetja, ki ustvarjajo komponente za električna vozila. Na primer, južnokorejski trg litij-ionskih baterij je koncentriran z nekaj velikimi igralci, ki tekmujejo na globalnem trgu. Podjetja tekmujejo na podlagi konfiguracije baterij, vzdržljivosti, kakovosti in cikla polnjenja baterij. Tam prevladujejo na trgu LG Energy Solution Ltd, SK Innovation in Samsung SDI. To so tri podjetja, ki prihajajo iz različnih sektorjev in so se odločila, da bodo začela proizvajati baterije.

Alexandr: Električni avtomobili – to je zelo dober primer investicijske teme. Namreč, izpolnjuje vse pogoje: kompleksnost, saj podjetja prihajajo iz zelo različnih sektorjev, intenzivnost, saj podjetja dosegajo pozitivne rezultate poslovanja, in trajanje, saj bomo v prihodnje videli še nadaljnji razvoj na tem področju. Torej, to ni tema kratkoročne narave.

Klara: Ko smo že pri električnih avtomobilih, vsi vemo, da avtomobile proizvajajo roboti in to je lahko tudi ena od investicijskih tem. Industrijski roboti postajajo vse bolj izpopolnjeni in napredni in temu sledi strma širitev teh v gospodarstvu.

Matjaž: Do česa pa lahko pripelje robotizacija gospodarstva, industrije …?

Klara: Bistvo robotike je, da na bolj učinkovit način optimiziramo proizvodnjo, znižamo stroške dela, hitrost izdelave izdelkov se poveča, izboljša se kakovost storitve, recimo v gostinstvu lahko hitreje postrežemo gosta …

Matjaž: Torej bi lahko rekla, da se robotizacija preliva med vsemi sektorji; ta trend lahko opazimo v vseh sektorjih, ki jih opazujemo na delniških trgih?

Klara: Ja, seveda, skoraj v vseh sektorjih se pojavlja robotizacija, recimo pri proizvodnji avtomobilov, najbolj znana podjetja, ki uporabljajo robote, so Tesla, Volkswagen, Toyota, Ford Motors, ampak mislim, da skoraj vsi v avtomobilski industriji zdaj že uporabljajo robote. Potem v zdravstvu recimo Intuitive Surgeries dela robote za kirurgijo, v logistiki so to Amazonovi fulfillment centri, Walmartovi centri, v storitveni dejavnosti se tudi pojavljajo roboti, recimo v nekaterih hotelih se na primer že pojavljajo roboti na recepciji, tudi v gostinski dejavnosti nam že postrežejo ali pa poberejo naročilo roboti. Ne nazadnje pa imamo tudi robote doma – skoraj vsak ima že robotski sesalnik.

Ko investiramo v te trende, v tem primeru v robotizacijo, moramo gledati širše, da lahko investiramo tudi v sestavne dele robotov ali v podjetja, ki uporabljajo robote. Tako da moramo res gledati širše, ko želimo tematsko investirati.

Zdaj smo na splošno predstavili, kaj so investicijske teme in v prihodnjih podcastih bomo šli še globlje. Lotili se bomo posameznih investicijskih tem. Sedaj pa je čas za Gorazda in obete v 2022.

POGOVOR Z GOSTOM: GORAZD BELAVIČ, DIREKTOR PODROČJA ANALIZ V TRIGLAV SKLADIH

Matjaž: Sedaj pa se nam je v studiu pridružil tudi Gorazd Belavič. Gorazd je zagotovo eden od stebrov naše družbe. Analitika in upravljanje gresta skupaj kot konj in kočija. Gorazd ima dolgoletne izkušnje tako na področju upravljanja kot na področju analiz. V naši družbi je odgovoren za razvoj področja analiz, ki je ključ do uspeha pri dolgoročnem investiranju.

Pozdravljen v naši družbi, Gorazd!

Če se lahko posvetimo obetom za 2022. Katere sile bodo po tvojem mnenju v 2022 najbolj vplivale na kapitalske trge? Kaj je treba spremljati?

Gorazd: Verjetno je inflacija ena od pomembnejših tem. Ravno pred kratkim je ameriški guverner Jerome Powell zagotavljal, da bodo poskrbeli, da se inflacija ne usidra v ameriško gospodarstvo. To je verjetno ena tistih večjih skrbi, da povišana inflacija ostane trajneje v gospodarstvu. Napoved osnovne PCE-inflacije, ki temelji na zasebni potrošnji in dohodkih ameriških gospodinjstev in velja za neko pravo, temeljno inflacijo ter izloča vplive volatilnih dobrin, za leto 2022 ne izgleda strašno, celo nižje kot je znašala v lanskem letu, s številkami je to torej 2,7 % v letošnjem letu v primerjavi s 4.4 % v lanskem letu.
Napovedi ne izgledajo strašne niti za evroobmočje, tamkajšnja CPI-inflacija naj bi v letošnjem letu znašala dobre 3 %, kar pa je nekoliko več kot lani, vseeno pa očitno še premalo, da bi guvernerko Lagardovo kaj dosti skrbelo.

V povezavi z inflacijo bomo verjetno soočeni tudi z umikom ekspanzivne monetarne politike, bom uporabil angleški izraz »tapering«, ta tapering oz, ta umik ima zgodovino v lanskem letu. Junija se je ta Pandorina skrinjica, ta pogovor o pogovoru, kot so takrat komunicirali iz ameriške centralne banke, začel, in konec lanskega leta so de facto zmanjševanje odkupov vrednostnih papirjev tudi začeli. Temu bodo zelo verjetno sledili tudi dvigi obrestnih mer. Trije so pričakovani s strani FED.

COVID-19 bo tudi še tema, s katero se bomo ukvarjali. Omikron je trenutno najbolj propulzivna različica. Grška abeceda pa ima na žalost še nekaj črk. Pri omikronu se mi zdi zanimivo predvsem to, kar je niti ne povzročil, vsekakor pa osvetlil na trgu dela v ZDA. Namreč, tam se je ravno v času večjega zaprtja gospodarstva in karanten pojavil večji manko delovne sile in v zadnjem času ga malo provokativno pooseblja tudi t. i. »anti-work« gibanje, ki je našlo svoje mesto na forumu Reddit. Ne vem, če ste vedeli, ima celo 1,6 milijona članov v tem trenutku. Torej, gre za ljudi, ki se morda celo malo podpirajo, da se ne bi zaposlovali na konvencionalnih delovnih mestih in na nek način poskrbeli zase prek samozaposlitve, načeloma pa dajali bistveno več časa in pomena prostemu času in manj delu. Tako da ta fenomen zna biti zanimiv, stopnja participacije delovne sile v ZDA se namreč ne dvigne na raven pred COVID-krizo, kar pomeni, da ljudje ne vstopajo toliko na trg dela. Kljub temu, da je ponudb za zaposlitev zelo veliko.

Kitajska je tudi silnica, ki jo bomo spremljali. En pomemben dejavnik bodo že zimske olimpijske igre kmalu, na katere se Kitajska skrbno pripravlja. To bo morda tudi dejavnik, ki bo njihovo politiko do covida naredil še bolj strogo. Ta politika ničelne tolerance pa seveda prispeva k temu, da je gospodarstvo tudi bolj strogo zaprto, bolj striktno, kar seveda zavira gospodarsko aktivnost.

Vedno, tako kot vsako leto, bo treba spremljati razvoj poslovanja podjetij. Tam se bodo videli znake resnične odpornosti ali ranljivosti na tveganja. Imeli smo rekordno rast dobičkov v 2021 (45% v ZDA ob 15% rasti prihodkov), res izjemni rezultati, ki so posledica odprtja gospodarstva. Za leto 2022 napovedi ne izgledajo slabe, imamo teh zglednih 10 % rasti dobičkov. Zelo vesel bi bil, če bi pri teh rekordnih maržah s strani podjetij videl več aktivacije investicijske dejavnosti.

Alexandr: Kje pa vidiš največ priložnosti, na razvitih trgih, na trgih v razvoju? In če so to razviti trgi, ali bi izpostavil kakšno regijo – Japonsko, Evropo, ZDA?

Gorazd: Bom govoril kar v imenu družbe. Torej naša družba za letošnje leto vidi več priložnosti na razvitih trgih, tako kot si omenil. Znotraj teh predvsem v Evropi in ZDA. Mislim, da naše prepričanje temelji na gospodarskih napovedih. V obeh teh regijah bo gospodarska rast okoli 4 %. Gre še vedno za nadpovprečno rast, če vzamemo v obzir malo daljšo zgodovino. Ti rasti bosta seveda nižji od lanskoletnih, ko smo imeli res močan odboj, ki je temeljil predvsem na zadržani potrošnji.

Manj priložnosti, vsaj zaenkrat, vidimo na trgih v razvoju. Nekaj motečih dejavnikov vidimo na Kitajskem, kot je dolg, kot so lokalne finance, cene nepremičnin, ne nazadnje tudi razplet »defaulta« Evergranda, ki zna biti celo najvišji bankrot kadarkoli … Tako da ja, za letošnje leto smo bolj naklonjeni razvitemu trgu, verjetno pa marsikoga pri tako negativnem sentimentu, ki se je v lanskem letu zgodil na kitajskem trgu, zasrbijo prsti. Sploh tiste dolgoročnejše vlagatelje, če vidijo kakšne zanimive priložnosti na Daljnem vzhodu.

Klara: Ali meniš, da se na kapitalskih trgih ta trenutek nahajajo kakšni mehurčki?

Gorazd: Dejstvo je, da so posamezni segmenti kapitalskega trga visoko vrednoteni, imajo visoke cenovne količnike v primerjavi s preteklostjo. Namenoma pravim kapitalski trgi, ker se to ne tiče le posameznih delnic, temveč tudi obvezniških trgov, nepremičnin, trgov zasebnega in tveganega kapitala.

Po mojem mnenju se dolgoročni vlagatelj s tem ne bi smel obremenjevati, kratkoročnejši pa si lahko pomaga z aktivnejšim vlaganjem, lahko identificira najbolj »vroče delnice« in se jim izogiba. Tukaj je sektor IT tisti, ki je bolj na udaru, kjer so že omenjeni cenovni količniki res višji. Bi pa pri tem opozoril na podjetji, ki sta lep primer, kaj se lahko zgodi, če svoje odločitve baziramo samo na cenovnih količnikih. Če recimo vzamemo primer Applea, ki ga verjetno vsi dobro poznamo; cenovni količnik, ki je trenutno zvišan, je znašal prek 100 v 1998, 2001 in 2003, pa je cena delnice v tistem obdobju zrasla celo za več 100 %. Podobna zgodba je s podjetjem Amazon. Torej, upoštevanje zgolj teh cenovnih količnikov naj bi vlagatelje prikrajšalo za niti ne super, ampak izjemno rast teh podjetij v preteklosti. Tako da, ja, cena je nekaj, na kar moramo biti pozorni. Tudi če nam je naložba še tako všeč, je verjetno pomembno, koliko za njo plačamo, se pa moramo vedno vprašati, ali vemo res vse o naložbi, ki jo ocenjujemo in ali znamo oz. smo sposobni v današnjem času oceniti potencial, ki ga ta naložba nudi.

Matjaž: Gorazd, ali imaš za naše poslušalce kakšen recept, kako znižati negativen vpliv na svoj portfelj ob padcih na kapitalskih trgih?

Gorazd: Najbolj šolski način je z diverzifikacijo. Najprej to najučinkoviteje naredimo z naložbenimi razredi, v teh primerih imajo vlagatelji, če lahko uporabim primer profesorja s fakultete, na razpolago tako sladoled za vroče dni kot tudi dežnik za deževne dni.

V družbi ponujamo nekoliko bolj sofisticirano rešitev prek sklada Triglav Aktivni, ki je upravljan tako, da cilja volatilnost in je vlagatelj v skladu z algoritmom izpostavljen kar se da konstantni ravni tveganja.

Je pa vprašanje, ali je sploh smiselno iti pod neko stopnjo tveganja, torej možnosti, da nam premoženje zaniha navzdol. Namreč, če gremo v skrajnost, bi morali imeti denar v sefu in z gotovostjo izgubljati kupno moč.

Pravi odgovor se skriva v vlagateljevem profilu, njegov odnos do tveganja, sposobnosti in želja tveganja določijo, kakšna raven tveganja je primerna za vlagatelja.

Alexandr: Jaz se popolnoma strinjam s tem. Zdi se mi, da ena od napak, ki se pogosto pojavlja, je ravno napačna izbira profila tveganja portfelja ob upoštevanju značilnosti investitorja. V veliki meri je odvisno od investicijskega horizonta, kot si že omenil, in vprašanje, če je ciljanje volatilnosti primerno, če vlagatelj ne upošteva svojega investicijskega horizonta. V primeru daljšega investicijskega horizonta je vsekakor smiselno imeti čim večje tveganje in ga ustrezno prilagajati glede na cilje in pričakovanja investitorja.

Gorazd: Ja, včasih, namesto da se vprašamo, kako zmanjšati padce, se je mogoče tudi smiselno vprašati, kako povečati zaslužke.

Matjaž: Gorazd, prej smo se s Klaro in Alexandrom pogovarjali o tematskem investiranju, pa nas zanima, kaj ti misliš o tem? Kam bi ga uvrstil?

Gorazd: Zdi se mi zanimiv trend, razmahnjen že kar nekaj let. Po domače bi ga definiral kot iskanje naložbenih priložnosti, ki izhajajo iz dolgoročnih strukturnih sprememb. Termin »strukturne« poznamo iz politike – strukturne reforme naj bi spremenile ustroj, delovanje gospodarstva, tako da bi bilo to bolj produktivno, da bi bilo več naložb in zaposlenosti. Tako nekako bi ga definiral jaz.

Morda je zanimivo še to, da omogoča nov način diverzifikacije, razpršenosti, da te sili v dolgoročno razmišljanje in meni deluje bolj intuitivno za male vlagatelje. Ni omejeno s sektorskimi, regijskimi ali drugimi dimenzijami, ki jih uporabljamo konvencionalni upravljavci premoženja, pač pa gleda na temo kot na nek segment, ki je lahko večsektorski, nadregijski in tako naprej.

Matjaž: Hvala ti za tvoj čas, Gorazd. Z ekipo se ti zahvaljujemo, da si bil naš prvi gost.

Gorazd: Pravijo, da je umetnost dobrega gosta, da ve, kdaj mora oditi. Tako da hvala lepa za povabilo, v veselje mi je bilo in držim pesti za naslednje podcaste.

Matjaž: Poslušali ste Triglav Skladi Stockcast.

Alexandr: Pri pripravi podcasta smo zelo uživali in upamo, da ste uživali tudi vi.

Klara: Z vami smo bili Alexandr, Klara in Matjaž.

O gostu

Gorazd Belavič, CFA, MBA, je direktor področja analiz, vodi pa tudi skupino za upravljanje s produktnim portfeljem družbe Triglav Skladi. Kapitalske trge spoznava vse od leta 2004, ko se je zaposlil v slovenski borznoposredniški hiši. Po opravljenem podiplomskem študiju je karierno pot nadaljeval v industriji upravljanja vzajemnih skladov, kjer se že več kot 15 let ukvarja z upravljanjem premoženja, preučevanjem kapitalskih trgov in makroekonomskih razmer ter analiziranjem podjetij. Vlaganje razume kot nikoli končan proces, ki zahteva izkušnje, disciplino, široko paleto znanj ter posega na številna področja človekovega življenja. Gorazd je avtor mnogih prispevkov o kapitalskih trgih, predavatelj, gost številnih webinarjev o vlaganju ter izvajalec finančnega opismenjevanja učiteljev iz osnovnih in srednjih šol.