Triglav Skladi Stockcast: Web 3.0 (Epizoda 3)

Epizodo poslušajte na Spotifyju, Apple Podcasts, Google Podcasts, Deezerju ali se naročite na RSS-feed.

Opozorilo za poslušalce

Podcast, ki ga poslušate, je informativne narave in ne predstavlja investicijskega priporočila oziroma investicijskega svetovanja. Je splošne narave in ne more upoštevati investicijskih ciljev, finančne situacije in potreb posameznega poslušalca.

Matjaž: Danes se bomo pogovorili o konceptu Web 3.0. Web 3.0 je naslednja verzija interneta, ki se bo zagotovo dotaknila naših življenj in naših portfeljev. Skupaj z našim analitikom, matematikom in informatikom Erikom Scherianijem bomo razmišljali o novi dobi interneta ter poskušali odkriti investicijske priložnosti.

Poslušate Triglav Skladi Stockcast, danes sva z vami Matjaž in Alexandr. In seveda Erik. Erik, lepo pozdravljen.

Alexandr: Erik, lepo pozdravljen.

Erik: Pozdravljena.

Alexandr: Kot je Matjaž omenjal, tema današnje epizode našega podcasta je Web 3, ki naj bi bil prihodnost interneta. Glede na to, da je to prihodnost interneta, je razumljivo, da še nismo tam. Trenutno se nahajamo v fazi Web 2. S tega vidika je mogoče smiselno, da se za trenutek ustavimo in raziščemo, kakšne značilnosti je imel internet Web 1, kakšne značilnosti ima internet Web 2. Se mi zdi, da je to zanimivo vprašanje. Torej, Web 1 se je pojavil par 20 let nazaj. Za to različico interneta je bila značilna relativno visoka stopnja decentralizacije, nastali je več različnih spletnih strani, do katerih smo dostopali z vnosom naslova. Vsak uporabnik je lahko bral, kar se tiče pisanja, tega je bilo precej manj, kot je to značilno za trenutno uporabo interneta.

Nekje približno 20 let nazaj se je začel razvijati internet Web 2. Za to različico interneta je značilna precej višja stopnja centralizacije, pojavili so se različni agregatorji oz. platforme. Torej, ključna razlika med Web 1 in Web 2 je stopnja centralizacije. Kdo oblikuje vsebino in kdo je lastnik vsebine.

Matjaž: Posvojitev interneta ni bila enostavna in zagotovo ne bi uspela brez podjetij, kot so Netscape, AOL, Yahoo, Alta Vista, Ask Jeeves, Google, Amazon in Prodigy. To so bili vsem poznani velikani interneta v 90-ih, ki so k razvoju Web 1 in njegovih vsebin prispevali svojo težo v zlatu. S povečevanjem števila uporabnikov, izboljšanjem mikroprocesorjev in pomnilnikov ter hitrosti pretoka podatkov je internet postajal še hitrejši katalizator razvoja. Pojavil se je koncept Web 2 in z njim nove zvezde interneta. Tukaj je treba poudariti, da se Web 2 ne sklicuje na novejšo verzijo interneta oz. posodobitev tehničnih specifikacij tehnologije Web 2 vključuje pojav družabnih omrežij, komentarjev, videovsebin in programske opreme s poudarkom na vsebinah, ki jih generirajo uporabniki spletnih strani. Podjetja, ki so med eminentnimi predstavniki Web 2, so Meta Platforms, Amazon, Microsoft, Twitter, Apple in Netflix. Opaziti je, da so se v Web 2 kot protagonisti pojavila popolnoma nova podjetja, iz prejšnjega obdobja pa so naziv ubranila le najbolj inovativna.

Erik: A vesta, da je sam Elon Musk neuspešno iskal zaposlitev pri Netscapu?

Matjaž: Tega nisem vedel, Erik. Ampak morda če bi se pridružil Netscapu, danes ne bi obstajal SpaceX.

Alexandr: No, če že govorimo o Netscapu, bo mogoče zanivmo tudi to, da je eden od ustanoviteljev Netscape Marc Andreessen, ki je potem ustanovil družbo tveganega kapitala Andreesen Horowitz oz. a16z, ki je ena od najbolj aktivnih na področju investiranja v projekte na področju Web 3.

Erik: Kot dodatno zanimivost bi še izpostavil, da je Jack Dorsey, soustanovitelj Twitterja, že povedal, da si prav ta družba tveganega kapitala že lasti Web 3.

Alexandr: To je res zanimivo. Verjetno je večina ljudi prvič slišala za Web 3 ravno zaradi tega, ker sta se Jack Dorsey in Marc Andreessen sporekla na Twitterju, tako da je zanimivo to, kar se dogaja trenutno na tem področju.

In če se vrnemo nazaj, torej, kaj je to Web 3. Web 3 je naslednji korak, nekdo bi rekel tako, v razvoju interneta. Nekdo pa bo rekel, da se vračamo nazaj in če smo v fazi prehoda iz Web 1 v Web 2 dosegli višjo stopnjo centralizacije, potem pa Web 3 pomeni v določeni meri korak nazaj oz. smer gibanja se je obrnila in se vračamo nazaj proti višji stopnje decentralizacije. Tako da, ko govorimo o Web 3, govorimo o internetu, ki je precej bolj decentraliziran kot Web 2 in kjer se znižuje vloga in pomembnost platform velikih tehnoloških podjetij.

Matjaž: Ja, res je, Alexandr, v zadnjih desetih letih se opazi spremembe v obnašanju uporabnikov na internetu, povečuje se pomen zasebnosti in na veliko se govori o decentralizaciji.

Metaverse prodira v srca mladih generacij in blockchain tehnologija pridobiva na veljavi.

Pogovor z gostom

Alexandr: Kolikor jaz razumem Web 3, je ravno blockchain en od glavnih temeljev razvoja na tem področju, zato bi bilo mogoče smiselno, da nam Erik predstavi nekoliko bolj poglobljeno predstavitev tega koncepta, torej, kaj je to sploh – blockchain. Erik?

Erik: Preden začnemo razpravo o blockchainu, bi rad najprej na kratko izpostavil kratko zgodovino kriptografije. Ta veda je zelo stara znanost. Antične civilizacije, npr. Rimljani, so že poznale šifriranje podatkov za potrebe vojskovanja. Tukaj bi najraje izpostavil Cezarjevo šifro, ki si jo najlažje predstavimo kot enostavno permutacijo črk v abecedi: črko A preslikamo npr. v črko R in podobno lahko preslikamo črko N v npr. črko B: posledično bi se ime »ANA« zašifriralo v »RBR«. Seveda je ta metoda šifriranja relativno enostavna za dešifriranje s strani nekega napadalca. Nekatere besede se v določenem dokumentu pogosto ponavljajo, npr. v sporočilu, ki je mišljeno za Ano, se najbrž črki A in N pogosto pojavljata v zaporedju A->N->A. Torej, če v tekstu pogosto srečamo zaporedje R->B->R, lahko hitro ugotovimo, da delni šifrant šifrira črko A v R in črko N v B ter prav tako so nekatere črke bolj pogoste od drugih, npr. samoglasniki so v večini jezikov najbolj pogoste črke.

Še posebej v današnjem času bi lahko sposoben napadalec z uporabo računalnikov zelo hitro razvozlal takšno šifriranje.

Matjaž: Torej računalništvo spodbuja razvoj kriptografije?

Alexandr: Ali mogoče obratno - kriptografija je v določeni meri spodbujala razvoj računalništva. Kakšno je tvoje mnenje, Erik?

Erik: V kontekstu kriptografije je treba izpostaviti tudi dejstvo, da se je ta kot znanstvena veda močno razvila ob pojavu zmogljivejših kalkulatorjev in prvih računalnikov v obdobju druge svetovne vojne. Spomnimo se nemškega orodja za šifriranje Enigma ter aktivnosti britanskih obveščevalcev v vili Bletchley Park, kjer je ekipa pod vodstvom očeta računalništva Alana Turinga in s pomočjo rudimentarnih računalnikov premagala nemški program šifriranja komunikacij. Posledično ni presenetljivo, da je bila kriptografija primarno vojaška veda vsaj do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je ameriška vlada prvič javno spregovorila o potrebi po vsaj okvirni sistematizaciji kriptografskih standardov. Tako se je rodil IBM-ov Data Encryption System ali DES, ki je bil javno objavljen leta 1977.

Alexandr: Ja, IBM, 70-ta leta … Takrat je bilo to podjetje res močno. Marsikdo mogoče niti ne ve, da je IBM eno od najpomembnejših podjetij za razvoj računalništva, tako da, ja, zanimivo je pogledati nazaj v zgodovino, kaj se je dogajalo.

Erik: Tako je. Osebni računalniki so postajali vse bolj pogosti in so tudi znanstvena fantastična dela začela vsebovati vse več elementov, ki so vezani na računalnike, hackerje, mogočne multinacionalke, vse bolj agresivne državne oblasti v imenu državnega interesa v kontekstu hladne vojne ter nuklearne apokalipse. V osemdesetih letih so se pojavili mojstrovina Ridleyja Scotta Blade Runner (sicer adaptirana iz knjige »Do Androids Dream of Electric Sheep?« avtorja Philipa Dicka), roman Williama Gibosna Neuromancer ter japonski animirani film Akira striparja Katsuhira Otomoja. Začelo se je obdobje cyberpunka.

Že nekaj let kasneje pa je postal internet dostopen širši javnosti in posledično so se postavljala vprašanja o tem, kako se bo človeštvo spopadalo s to novo tehnologijo. Med drugimi so bili nekateri navdušenci nad tehnologijo zaskrbljeni glede morebitnih kršitev zasebnosti uporabnikov interneta s strani državnih inštitucij oziroma s strani nekega tretjega napadalca. Tako se je rodilo gibanje cypherpunk: sama besede je portmanteu izrazov cypher - šifra in cyberpunk. Udeleženci so si izmenjavali mnenja prek interneta, primarne tematike pa so bile vezane na vprašanja o varstvu osebnih podatkov ter posledično na način, kako lahko kriptografija izboljša življenje državljanov, saj na kriptografiji temeljijo protokoli, ki obvarujejo elektronske podatke. Za pripadnike gibanja cypherpunk temeljne pravice niso vprašanje nekega zakona, ki naj bi obvaroval državljane, temveč matematike in računalništva, ki skozi programsko kodo lahko vedno zagotovijo takšno obliko varstva. Kmalu so pogovori zašli na področje vprašanj »internetne valute« oz. »internetnega zlata« in posledično ni presenetljivo, da so nekatere osebnosti, ki so povezane z nastankom bitcoina, prve kriptovalute, tudi med najbolj verjetnimi identitetami Satoshija Nakamota, ustanovitelja bitcoina, ki je ostal anonimen: Hal Finney, Nick Szabo in Wei Dai. Kot zanimivost bi še dodal, da med začetnimi pripadniki skupine cypherpunk lahko naštejemo tudi Juliana Assanga iz Wikileaksa.

Matjaž: Erik, kako veš, da so povezani z bitcoinom pa Satoshijem?

Erik: No, prva transakcija bitcoina je bila izvedena med Satoshijem in Finneyjem.

Alexandr: Torej, pisalo se je leto 2009, zgodila se je prva transakcija z bitcoinom. 13 let nazaj se je začelo obdobje kriptovalut – bitcoin, ethereum, solana in še bi lahko naštevali. In še vedno verjetno moramo narediti korak nazaj in definirati, kaj je to blockchain, ker je konec koncev to tehnologija, ki omogoča delovanje vseh teh kriptovalut.

Erik: Prav si povedal, Alexandr. Kaj pa je sploh blockchain, ki naj bi podpiral celotno decentralizacijo Web 3? V blockchain protokolu ima določena množica distribuiranih vozlišč, »nodes«, cilj priti do konsenza, kar se tiče določenega rastočega ter linearno urejenega zmnožka določenih elektronskih transakcij. Prav ta zmnožek transakcij imenujemo »block«. Vrsta povezanih blokov, bloke dodajamo skozi čas, pa predstavlja »chain« v blockchain.

Predstavljamo si tudi, da mora blockchain protokol zagotoviti dve karakteristiki: »konsistentnost« - consistency: vsa »delujoča« oz. »poštena« vozlišča morajo imeti isti pogled na vrstni red transakcij. Npr. če imamo transakciji Log1 in Log2 tako, da je Log1 nastal pred Log2, matematično lahko to napišemo kot Log1 < Log2, potem vsako »pošteno« vozlišče »vidi« Log1 < Log2. Dodatno potrebujemo še lastnost »živahnosti« - liveness: ker niso vsa poštena vozlišča isto hitra, nimajo vsa istega pogleda na vrsto transakcij, saj se ni ta že ažurirala za počasnejša vozlišča. A vendar lastnost živahnosti vsem poštenim vozliščem zagotovi, da bodo vsa vozlišča imela isti pogled na nov block, če le poteče dovolj časa. Ker ta lastnost velja tudi »za nazaj«, to pomeni tudi, da imajo vsa poštena vozlišča enak pogled na celo vrsto pred umestitvijo novega bloka.

Posledično ti dve lastnosti poskrbita, da bodo imela vsa poštena vozlišča enak pogled na vrsto, če le mine dovolj časa ter imajo garancijo, da je vsaj prvi del vrste blokov vedno »pravilen« v smislu, da vedno prikaže bloke transakcij v pravilnem vrstnem redu.

Matjaž: Tukaj si zdaj povedal nekaj o lastnostih blockchaina, pa me zanima, kje tukaj zraven pride kriptografija, Erik?

Erik: Vsi ti zapisi v transakcijah dejansko potekajo skozi kriptografska orodja in kriptografske funkcije, primarno hash funkcije, ki daljše kombinacije črk, npr. TriglavSkladi, poslikajo v krajše, npr. abcd. Hash funkcije in posledično kriptografija so uporabljene pri rudarjenju kriptovalute: sistem določa neko vrednost D in »rudar« išče tak input, ki bi se skozi hash funkcijo preslikal k dovolj dobremu približku vrednosti D. Ta input je potem ključnega pomena za nastanek novega bloka in posledično je rudar nagrajen z blokom oz. bitcoini. To je t. i. proof of work concept, ki je inovativen način »tiskanja denarja«, ki je »konkurenčen« moderni monetarni politiki ter centralnim bankam. Dejansko tak sistem reši problem »dvojnega zaračunanja« - double spending, ki je bil zelo problematičen za razvoj »pravega« internetnega denarja oz. internetnega zlata. To je tudi začetek decentraliziranega finančnega sistema oz. druga velika inovacija blockchaina in Nakamota.

Tretja velika inovacija Nakamota pa je dejstvo, da blockchain ledger sprejema tudi anonimne nove zunanje udeležence, to so novi anonimni zunanji vozli, kar je inovacija znotraj računalniške vede, ki ji pravimo »distributed systems«.

Alexandr: Erik, moram priznati, da zdaj imam dve opciji. Ali grem na YouTube pogledat kakšen video, kjer bo predstavljena definicija blockchaina za petletnike in upravljavce vzajemnih skladov ali pa ti poskusiš povedati, kaj dejansko dela blockchain in čemu je namenjen.

Erik: Mislim, da si najlažje predstaviš blockchain kot nekakšen inštrument, s katerim se znebiš vseh posrednikov. To so lahko centralne banke pri tiskanju denarja ali pa spletne trgovine pri prodaji knjige ali pa videoigre.

Matjaž: Torej Web 3.0 je internet brez posrednikov. Alexandr, ali misliš, da je internet s posredniki tako slab, torej Web 2.0?

Alexandr: Ne, jaz mislim, da bo vedno prostor tako za centralizirane modele kot tudi za decentralizirane. Konec koncev, centralizacija zvišuje učinkovitost in rešuje določene probleme.

Matjaž: Za marsikoga sta zmagovalca v kriptovalutah predvsem bitcoin in ethereum. Pa me zanima, Erik, bi lahko povedal, kakšna je razlika med njima in kateri od njiju bo imel največji vpliv na Web 3?

Erik: Bitcoin je prva kriptovaluta in posledično tudi najbolj prepoznavna. Arhitektura bitcoina bolj spominja na hranilca vrednosti, kot je npr. zlato. Ethereum pa v lastni vrsti oz. v lastnem blockchainu dopušča izvršljive datoteke. Kar pomeni, da se okoli njegovega ekosistema razvijajo še druga okolja. Torej, če odgovorim na tvoje vprašanje, verjetno je ethereum še bolj relevanten od bitcoina.

Alexandr: Bom sedaj poskušal povzeti vse, kar je bilo povedano prej, in mogoče dodati barvo definiciji Web 3.

Torej, ključna ideja, na kateri temelji Web 3, je decentralizacija. Decentralizacija naj bi zvišala učinkovitost in pravičnost družbe. Da bi dosegli decentralizacijo, naj bi se uporabljalo kriptografska orodja. Blockchain je eno od ključnih orodij za doseganje teh ciljev in temelji na kriptografiji.

Med ključnimi elementi Web 3 lahko naštejemo kriptovalute, recimo bitcoin, eter. Eter oz. ethereum je omogočil pojav NFT-jev, DeFi-jev, DAOv. Tudi to lahko rečemo, da spada med elemente Web 3. Torej, Web 3 – kriptovalute, ki temeljijo na blockchainu, in posledica razvoja kriptovalut so NFT-ji, DAO, DeFi. Torej, to so te zadeve, o katerih mi govorimo, ko govorimo o Web 3.

Matjaž: OK, moramo malo »zabremzati«. Alexandr, omenil si DeFi, omenil si DAO, omenil si NFT-je. Erik, bi nam lahko, prosim, razložil, kot da smo otroci, pač, kot da bi razlagal otrokom, kaj so te stvari?

Erik: Torej, DAO je kratica za decentralised autonomous organisation, in to je družbena organizacija, ki sledi pravilom, ki so elektronsko spisana in elektronsko izvršena s strani določene mašine. NFT pa je kratica za Non-Fungible Token, ki je dejansko le zmnožek podatkov na blockchainu, ki ni spremenljiv. Razlikuje se od kriptovalut v smislu, da je vsak NFT unikaten.

No, DeFi je kratica za decentralised finance in to so razne aplikacije, ki temeljijo na blockchainu in spreminjajo način delovanja tradicionalne finančne industrije.

DAO lahko pripelje do novega načina življenja, decentralizirane finance pa do novega načina dojemanja finančnih produktov. NFT-ji pa so uporabni tako v umetnosti kot tudi za bolj vsakdanje zadeve, kot npr. neka nova vrsta elektronske zemljiške knjige.

Alexandr: Jaz mislim, da ko govorimo o DAO npr., govorimo o alternativnem načinu oblikovanja družb in doseganja ciljev teh družb.

Nisem pa prepričan, da je to optimalni način za vse cilje. Se mi zdi, da za določene namene je to zelo dobra rešitev, za druge namene pa niti ne. Nisem prepričan, da ne bomo videli znižanja učinkovitosti poslovanja družb, če bodo kar naenkrat vse družbe postale DAO, tako da s tega vidika sem mogoče nekoliko bolj skeptičen, kar se tiče tega. Kar se tiče potem možnosti, da bodo DAO nadomestili vse obstoječe načine oblikovanja družb. Tukaj govorim npr. o podjetjih. Se mi zdi, da je visoka dodana korist v tem, da podjetja tekmujejo, da so zelo različna, da se pojavljajo karizmatični voditelji, ki imajo vizijo in ki vodijo podjetja. Se pa bojim, da mogoče DAO ne omogoča doseganja tega. Mogoče se motim, ampak v tej fazi sem nekoliko bolj skeptičen.

Kar pa se tiče DeFi-ja – spet, nisem prepričan, da je to primerna organizacija za vse vrste finančnih institucij, za vse vrste finančnih inštrumentov. Se mi zdi, da finančne institucije prinašajo visoko dodano vrednost, mogoče so DeFi-ji primerni za nekoliko manj kompleksne primere storitev in finančnih produktov. Spet, ne za vse. Tako da trenutno je moje mnenje tako, da ko govorimo o DeFi in DAO, trenutno govorimo o nišnih segmentih.

Matjaž: OK, zdaj smo uspeli postaviti temelje, okvirje naše investicijske teme. Opredelili smo blockchain in njegovo vlogo v Web 3, opredelili smo vpliv elementov blockchaina na razvoj Web 3, tema izgleda disruptivna, vpliva lahko na več segmentov: decentralizirane finance bi zagotovo lahko vplivale na sektor financ, NFT-ji bi lahko vplivali na podjetja, ki želijo zaščititi svojo intelektualno lastnino v digitalnem svetu in vpliva lahko tudi na digitalizacijo birokracije. Decentralizirane avtonomne organizacije bi lahko omogočile demokratizacijo procesa odločanja tako na spletu kot znotraj podjetij. Ali je tema dolgoročne narave? Glede na to, da je Web 1 trajal desetletja, Web 2 traja že skoraj dve desetletji, Web 3 pa se je začel razvijati s pojavom bitcoina, zagotovo lahko razmišljamo, da bo tema aktualna več let.

Erik: Tako je, Matjaž. Za Web 3 potrebujemo določeno infrastrukturo: fizično opremo, računalnik in specifično grafične kartice, vključno z vso proizvodno verigo. Torej, govorimo o podjetjih, ki razvijajo nove čipe; tista podjetja, ki jih proizvajajo, pa celo tiste družbe, ki proizvajajo stroje za proizvajalce čipov. Potrebujemo tudi programsko opremo, primarno takšno, ki podpira DAO-je, NFT-je ter povezave med različnimi kriptovalutami in določenimi aplikacijami znotraj Web 3 ekosistema, ter tudi specializirane produkte, ki bi pomagali družbam pri tranziciji iz Web 2 v Web 3.

Matjaž: Torej za fizično infrastrukturo Web 3 potrebujemo grafične kartice za rudarjenje, najboljše ponujata Nvidia in AMD, oba pa dobita svoje čipe iz podjetja Taiwan Semiconductor Manufacturing, ki jih dela na strojih podjetja ASML Holding z Nizozemske. Torej, to je pač lahko neka veriga podjetij, ki so posredno neposredno izpostavljene tej investicijski temi, kar se tiče fizičnih temeljev. Torej, dobavitelji opreme, ki se bo uporabljala za razvoj in delovanje Web 3.

Alexandr: Med podjetji, ki so izpostavljena do investicijske teme Web 3, je poleg proizvajalcev strojne opreme vsekakor smiselno umestiti podjetja, ki omogočajo uporabo kriptovalut. V to skupino spadajo npr. klasični ponudniki plačilnih sistemov, kot sta Mastercard in Visa, kakor tudi kriptoborza Coinbase, npr., ki omogoča trgovanje s kriptovalutami. To podjetje, Coinbase, mimogrede razvija tudi projekt na področju trgovanja z NFT-jem, in NFT-ji bi lahko bili zelo zanimivo področje oz. segment Web 3. Zadnjič smo se pogovarjali o metaversu in NFT-ji kot odraz digitalnega lastništva so lahko še kako pomembni za razvoj metaversa, tako z vidika dokazila o digitalnem lastništvu kakor tudi za prehod med različnimi virtualnimi okolji, ki se bodo razvijala v okviru metaversa.

Zanimivo, da je Erik na začetku omenjal cyberpunk in cypherpunk in verjetno nekateri od poslušalcev ste že slišali za CryptoPunks. To je en primer NFT-jev. Še en primer NFT-jev so Bored Ape, Yacht Club, tako da na tem področju poteka res zelo zanimivo dogajanje, zelo zanimive spremembe in mogoče je to eno od teh področij, kjer bo uporaba Web 3 oz. razvoj Web 3 še najbolj očiten oz. viden.

Matjaž: Tukaj se popolnoma strinjam s tabo, mislim, da res Web 3 ima največji potencial, da vpliva na metaverse. Ampak razmišljam ravno o tem internetu brez posrednika in potem tudi hitro ugotovim, da začne ideja o internetu brez posrednika ogrožati poslovanje podjetij, ki so posredniki. Podjetja, kot so Amazon, Spotify, ki ponuja glasbo, Netflix, ki ponuja razvedrilno vsebino, filme … In če ne bomo potrebovali posrednikov, potem ni prostora za obstoj teh podjetij. In to so ravno podjetja, ki obvladajo mrežne učinke, zaradi katerih je Web 2 postal še bolj sprejet. In če bodo videla, da ni prostora za posrednika, da ni prostora za njihov poslovni model, potem bodo morda lahko tudi zavirala razvoj Web 3 oz. redefinirala Web 3 z inovacijo, da na koncu potem to sploh ne bo internet brez posrednika, ampak bo internet, ki bo temeljil na blockchainu, ampak kjer se bo še vedno našel prostor za posrednika.

Alexandr, ti si upravljavec premoženja. Pa me zanima, kakšno imaš prepričanje glede te teme?

Alexandr: Jaz mislim, da je vsekakor treba spremljati dogajanje na tem področju. Sam si že omenjal, da obstaja možnost, da bodo določena podjetja, npr. predvsem agregatorji oz. posredniki, izpostavljena večjemu tveganju v primeru, če se bo Web 3 razvijal v smeri vse bolj razširjene decentralizacije in če bo Web 3 res postal splošno sprejet, tako da že z vidika razumevanja tveganj je treba spremljati, kaj se dogaja na področjih, kot so blockchain, kriptovalute, DAO, DeFi, NFT. In če že govorimo o NFT-jih in kriptovalutah – zaradi tega, ker je v zadnjem času izjemno veliko pozornosti namenjeno investiranju tako v NFT-je kot v kriptovalute, mislim, da je treba razumeti, kaj se dogaja zadaj, v kaj točno investiraš, drugače pa je po mojem tveganje previsoko. Mislim, da smer razvoja Web 3 še ni jasna in se bo spreminjala. Zelo verjetno, da bomo v prihodnje videli Web 3, ki bo izgledal popolnoma drugače, kot si ga predstavljamo zdaj. Pravzaprav mislim, da bomo v prihodnje videli kombinacijo Web 2 in Web 3. Mislim, da je še vedno prostor za posrednike, torej, tukaj se strinjam s tabo, Matjaž. Na določenih segmentih pa vsekakor obstaja možnost za razvoj in za razširjeno uporabo Web 3 in jaz se veselim tega. To vidim kot primer razvoja in razvoj je vedno dobrodošel. Tudi z vidika večjih konkurenčnih pritiskov na obstoječa podjetja se bodo morala razvijati in prilagoditi. Mogoče bomo zaradi tega videli kakšne zanimive spremembe in s tega vidika je vsekakor treba spremljati, kaj se dogaja.

Matjaž: Dragi poslušalci, skupaj smo raziskovali Web 3. Zdaj skupaj vemo več, kot smo vedeli, preden smo začeli temo raziskovati. Erik, hvala, da si bil z nami.

Alexandr: Erik, hvala lepa.

Erik: Hvala vama in lep pozdrav vsem poslušalcem.

Matjaž: Poslušali ste Triglav Skladi Stockcast. Na svidenje čez dva tedna!

O gostu

Erik Scheriani je od leta 2018 zaposlen pri družbi Triglav Skladi kot analitik. Po izobrazbi je matematik in informatik. V službi se večinoma ukvarja s kvantitativno analizo podatkov ter razvojem novih matematičnih modelov za potrebe družbe. Erik je tudi avtor številnih prispevkov o kapitalskih trgih ter prispevkov o družbeni in makroekonomski situaciji. Zanimata ga finančna in računalniška industrija ter kako sta prepleteni. Rad tudi potuje in je živel v treh državah.